Na našem spletnem portalu smo že večkrat zelo eksplicitno zapisali, da kot kritični portal, ki angažirano in zavzeto zagovarja ne le naravo, okolje in prostor ter inženirstvo, arhitekturo in umetnost v službi ustvarjalnih prizadevanj za življenje in dobro vseh na tem našem »modrem« planetu, ampak sploh vse vrednote ustvarjalnosti in ustvarjanja kot najbolj človeka vrednega modusa vivendi in modusa operandi, ki je obenem najbolj diametralno nasprotni pol totalnemu uničevanju, ki ga predstavljata vojna in orožje, že po defaultu ne moremo biti na nobeni drugi poziciji kot izrazito in totalno proti vojni, ki resnično nikoli in nikdar ni bila in ne more biti sprejemljiva opcija ne le za kritično in etično novinarstvo, ampak za nobenega vsaj malo razumnega, razmišljajočega in čutečega človeka. »Največja zmaga je mir, dosežen brez boja«, ključno sporočilo Sun Tsujeve knjige »Umetnost vojne«, ki je kot vojaška »knjiga modrosti« in »vojna knjiga vseh knjig« skoraj pol tretje tisočletje navdihovala vladarje, stratege in bojevnike vseh vrst ter je vsaj tistim najbolj razumnim, četudi redkim, eksplicitno, da bolj ne bi mogla, v 13 poglavjih nazorno kazala vse prednosti, dobrobiti in tudi poti do »zmage brez boja« in vsega, kar ta za ljudi, vojake in državo nosi s seboj, vse to se zdi v teh zadnjih sto letih, še posebej pa zadnjih desetletjih in najbolj radikalno zdaj v Ukrajini in Gazi pa Sudanu in vseh drugih trenutnih kriznih žariščih; posebej zaskrbljujoče pa tudi v vojno rožljajočem diskurzu in naraciji aktualne svetovne in evropske politike, do konca pozabljeno in zavrženo kot nekakšno zarjavelo staro železje. Prek vseh svaril, neizpodbitno modrih ugotovitev, misli in napotkov zdaj v nekakšni poblazneli vojni mrzlici ter impulzivnosti, ki je totalno nasprotje Sun Tsujevi »Umetnosti vojne«, tudi v naši Evropi čez vse gazijo jeklene perjanice duha, podobe in materializacije vojne: vojno gospodarstvo, vojna industrija, vojna politika, vojni proračuni, vojne novice, vojno stanje, v katerem so odločevalci vse bolj nedovzetni za pozive k miru in »zmagi brez boja«. A prav zato, zaradi te jeklene nedostopnosti »vojnikov«, ali kot jih tudi na naših mnenjskih straneh kritično imenuje polkovnik Miloš Šonc »ljubiteljev vojne«, ki ne želijo slišati in še manj se zazreti v temo in brezizhodnost trpljenja, v katerega brezčutno in pohlepno peljejo in so že pahnili milijone ljudi, ki si v resnici želijo le v miru odživeti svoja življenja, vznika vse več vse bolj močnih in vztrajnih glasov, ki vsemu temu odločno pravijo: »Tega nočemo! Nočem!« Enega teh »nočem!« je ta teden v torkovem večeru, ki nikakor ne bo kar tako zbledel v spominu, v ljubljanski Knjižnici Prežihov Voranc na Viču v sliki, pesmi in besedi na otvoritvi svoje slikarske razstave z naslovom »Nočem!« jasno izrazila in izrekla tudi komparativistka in umetnostna zgodovinarka, nekdanja novinarka ter danes in že dolga leta predana in senzibilna slikarka Živa Agrež. Več…
OB PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA BRANKO ZLOBKO S POZIVI LOVCEM, NAJ SLEDIJO HUBERTOVEMU SPOROČILU ZMERNOSTI, ROBERT TOMAZIN, STAREŠINA LOVCEV IZ PREDGRADA PA: »LOVCI SMO PO EVROPSKEM IZROČILU VARUHI NARAVE, NE NJENI GOSPODARJI. NAŠ ETOS TEMELJI NA SPOŠTOVANJU ŽIVLJENJA, NA PREUDARNOSTI IN KULTURI ODNOSA DO DIVJADI, DO GOZDA, DO SOČLOVEKA.« IN ŠE: »NAJ NAS PRI TEM VODI VERA, KREPI UPANJE IN POVEZUJE LJUBEZEN!«
Oktobra in novembra se slovensko lovstvo ne zbira le na tradicionalnih jesenskih skupinskih lovih, ampak se v mnogih in v zadnjem desetletju vse večih slovenskih lokalnih skupnostih, v evropskih pa brez prekinitev že nekaj stoletij, tako lovci kot nelovci v tem času okoli 3. novembra družijo tudi pri slovesnih mašah svetega Huberta, akvitanskega plemiča vojvodsko kraljevega rodu iz 7. in 8. stoletja, kasnejšega ardenskega škofa in ustanovitelja belgijskega mesta Liege, lovskega zavetnika in vzornika, priljubljenega priprošnjika v sili, ki s svojim spreobrnjenskim sporočilom že skoraj 14 stoletij usodno zaznamuje evropsko lovsko tradicijo ter tudi danes trajno inspirira in spodbuja tako lovce kot nelovce k zmernemu poseganju v naravo in divjad. Zveza lovskih družin Kočevje je bila ena prvih, ki je že pred leti v samostojni Sloveniji obudila tradicijo Hubertovih maš, ki so na Kočevskem vsako leto v drugem kraju in v drugi lovski družini. Letos so se lovci s Kočevskega, pa tudi lovski kinologi iz vse Slovenije, saj so obenem obeleževali 60. obletnico organizirane vzreje nemških prepeličarjev na slovenskih tleh, v soboto, 25. oktobra, zbrali v Predgradu, kjer so najprej s slovesno Hubertovo mašo v cerkvi svetega Sebastjana liturgično proslavili god svojega zavetnika, kasneje pa s kinološko prireditvijo in druženjem v Kulturnem domu utrjevali medsebojno lovsko tovarištvo, prav tako pa tudi vezi z nelovsko javnostjo in domačini ter z lovskimi in nelovskimi gosti s sosednje Hrvaške. Že med mašo, ki jo je vodil starotrški župnik Jože Pavlakovič, in jo že takoj na začetku označil za »zgodovinski dan za Predgrad in župnijo Stari trg ob Kolpi«, je Branko Zlobko, predsednik Zveze lovskih družin Kočevje v krajšem pozdravnem nagovoru in predstavitvi svetega Huberta, pozval prisotne lovce in javnost, naj nam bo njegovo spreobrnjenje k zmernosti vodilo pri posegih v naravo. Mag. Robert Tomazin, starešina Lovske družine Predgrad, pa tudi dolgoletni vzreditelj nemških prepeličarjev ter nekdanji direktor Slovenskih državnih gozdov, pa je ob koncu maše v svojem zahvalnem govoru, ki ga v nadaljevanju kot letošnje osrednje sporočilo in obeležje današnjega praznika svetega Huberta objavljamo v neokrnjeni celoti, še posebej poudaril, da so »lovci po evropskem izročilu varuhi narave, ne njeni gospodarji«. »Narava je Božji dar, zaupana tudi nam v skrb, ne v last. Naš etos temelji na spoštovanju življenja, na preudarnosti in kulturi – kulturi odnosa do divjadi, do gozda, do sočloveka.« Na koncu je tako lovce pri delu v loviščih in v vsakdanjem življenju, kot tudi vso prisotno ostalo javnostjo spodbudil, »naj nas pri tem vodi vera, krepi upanje in povezuje ljubezen«. Več…
»TISTI, KI STE DANES PRIŠLI, PA NISTE BILI KRŠČENI, ALI SE NE PRIŠTEVATE MED VERUJOČE, LAHKO PRAV TAKO SVOJE DOBRE ŽELJE ZA BLAGOR DUŠ POKOJNIH DVIGNETE PROTI NEBU! VERNEMU IN NEVERNEMU BOG, KI JE ABSOLUTNO DOBRO, USLIŠUJE VSAKO ISKRENO IN PLEMENITO PROŠNJO!«
»V imenu od mrtvih vstalega Kristusa smo se zbrali na tem svetem kraju spomina. Vsaj enkrat v letu se tako zberemo, da bi se na ta dan, ki je posvečen spominu na svetnike, tudi mi spomnili na naše prednike, mame, dedke in babice, sorodnike, ki so svoje življenje živeli v svetosti in s svojo krščansko, kulturno in moralno držo ohranili naš narod in tako tudi nas učili mnogih vrednot, ki jih danes mnogokrat manjka. Prišli smo tako danes sem na ta kraj, ki bo enkrat tudi naše počivališče, da skupaj, sam po službenem duhovništvu, vi pa v moči krstne poklicanosti, molimo za naše rajne. Koliko jih je, ki so še lansko leto v tem času bili tukaj z nami, pa sedaj že stojimo ob njihovih grobovih. Tako tu skupaj zremo tudi v našo usodo, saj se vsi po smrti vračamo v zemljo. A kristjani se danes ne poklanjamo mrtvim, ampak živim, ki živijo pri bogu in živijo tudi v našem spominu. Pridružite sedaj svojo osebno molitev in prošnje moji službeni duhovniški molitvi in se v moči krsta združimo v priprošnji bogu. Tisti, ki ste tudi danes prišli, pa niste bili krščeni, ali se ne prištevate med verujoče, pa lahko prav tako svoje dobre želje za blagor duš pokojnih dvignete proti nebu. Vernemu in nevernemu bog, ki je absolutno dobro, uslišuje vsako iskreno in plemenito prošnjo, ki prihaja iz čistega srca!« Več…
»NIČ PA O KONFLIKTU INTERESOV LJUDI, KI SE PODPISUJEJO POD EKSPERTIZE IN SO ISTOČASNO LOVCI!?! NA RAKITNI IN NJENI OKOLICI ŽIVIMO TUDI LJUDJE, KI OPAŽAMO, DA MEDVEDOV NI NIČ VEČ KOT PRED LETI! TUDI SLEDI MEDVEDOV V TUKAJŠNJIH GOZDOVIH NI NIČ VEČ!«
»Več mesecev že spremljamo medijsko »nabijanje« o medvedih v Sloveniji, katerih številke naj bi letele v nebo. Zlasti na Rakitni, tam ima menda že vsak Rakičan svojega medveda. Na televiziji gledamo vedno istih nekaj »zvezdnikov«, ki razlagajo, kako »agresivni« medvedi prevračajo kante za smeti. Nihče se ne vpraša, po kakšni metodologiji so lovci prišli do enormno napihnjenih številk medvedje populacije, ki bodo zdaj obveljale kot osnova za odstrel. Rekli bodo »mi smo stroka« in te čarobne besede bodo kar dovolj, ker bo v trenutnem ozračju resorno ministrstvo podpisalo karkoli. Nič pa o konfliktu interesov ljudi, ki se podpisujejo pod ekspertize in so istočasno lovci? Na Rakitni in njeni okolici živimo tudi ljudje, ki opažamo, da medvedov ni nič več kot pred leti. Tudi sledi medvedov v tukajšnjih gozdovih ni nič več. Z divjadjo pač sobivamo kot vedno, enako kot prej hodimo po gozdu. Divjad, razen redkih treznih glasov prof. dr. Peter Kruljca pred nekaj dnevi na okoljskem spletnem portalu Ane Ašič, nima zagovornikov, ki bi se jih v tej medijsko podpihovani histeriji slišalo. Določenim medijem sploh zelo ustreza, da se ljudje ukvarjajo z medvedi in ne z dejstvom, da jim je balkanska mafija ugrabila državo. Zdaj se je tej gonji oportunistično pridružila še NSi – vse za politične točke. Medvedje bodo le kolateralna škoda, proti lovskemu biznisu, politiki in »stroki« nimajo možnosti. Pobili jih bodo na stotine, mladiče in njihove matere, pa odrasle samce, ki so krasne trofeje. Ostal bo gozd, ki bo opustošen in revnejši – in mi z njim. Te živali bodo umirale tiho in stran od oči javnosti, lovskim družinam pa bo veselo cingljalo v blagajnah, ker medvedi so – biznis.« Več…
»HISTERIJA JE DOSEGLA ALARMANTNE RAZSEŽNOSTI, K ČEMUR SO SVOJE INTERESE PRISTAVILE TUDI NEKATERE POLITIČNE STRANKE, KI V UMETNO POVZROČENEM STRAHU KRAJANOV VIDIJO BREZPLAČNO PROMOCIJO SVOJE POLITIČNE AGENDE IN POSKUS BEGA IZ OBROBJA POLITIČNE NEPOMEMBNOSTI!«
Ob tem, da je ta teden na zahtevo stranke Nova Slovenija na spletnih straneh Državnega zbora objavljen sklic skupne 74. nujne seje Odbora za infrastrukturo in prostor DZ in 44. nujne seje Odbora za kmetijstvo DZ z naslovnim pozivom »Upravljanje z medvedom: poslušajmo stroko, ne čustev!«, ki bo v Državnem zboru v torek, 28. oktobra 2025 ob 10. uri dopoldne, se na ta poziv tudi mi nemudoma odzivamo in je tako zdaj pred vami že razmišljanje strokovnjaka izr. prof. dr. Petra Kruljca, dr. vet. med., lovca, dolgoletnega člana Lovske družine Draga-Trava s Kočevskega, torej iz osrednjega območja medveda, in lovskega čuvaja, ki je bil poleg vsega naštetega nekdaj in več let tudi strokovni član slovenske intervencijske skupine za odlov medvedov, zaradi česar mu življenje in obnašanje medvedov nikakor ni tuje, nasprotno, na Pargu nad Dragarsko dolino, kjer ima svoj gozdni čebelnjak, velik del leta preživi prav v njihovi neposredni bližini. Dr. Kruljc se čudi histeriji in, skladno s pozivom predlagateljev torkove seje dveh odborov, pretiranim čustvenim reakcijam, ki vsake toliko, v zadnjih tednih in dneh pa še posebej, izbruhnejo na Slovenskem, ko ljudje uzrejo in zagledajo medveda. »Ta histerija, ki jo nenehno stopnjujejo tako mediji kot nekateri posamezniki, je dosegla alarmantne razsežnosti, ki zanesljivo niso dobre niti za ljudi, še manj pa za živali. K vsemu temu so svoje interese pristavile tudi nekatere politične stranke, ki v na žalost umetno povzročenem strahu krajanov, vidijo brezplačno promocijo svoje politične agende in poskus bega iz obrobja politične nepomembnosti.« Več…
IZ »LOVA NA ČAROVNICE« NAZADNJE NI BILO NIČ! JE PA PREDSEDNIK LZS SREČANJE NA VIČU MENDA SIJAJNO ZAPELJAL V PROPAGIRANJE NAŠEGA PORTALA IN PROMOCIJO PISANJA ANE AŠIČ! KAJ BRONASTA LOVSKA PLAKETA!? DA PREDSEDNIK LZS, KI JE SICER RES ŽE VSAJ OD JESENI 2020 OBOŽEVALEC NAM »LASTNEGA NAČINA IZRAŽANJA«, ŽE DOBRI DVE URI PO OBJAVI OSEBNO STISKA IN ZAVZETO DELI NAŠ TEKST STAREŠINAM, TO JE VENDAR PRIZNANJE VSEH PRIZNANJ IN NE LE ZLATA! BRILJANTNA PLAKETA!
V torek potem v resnici iz »lova na čarovnice« ni bilo nič! A ko so že bili lepo zbrani, je menda predsednik LZS to edinstveno priložnost prav mojstrsko izkoristil in srečanje bojda nadvse spretno in glamurozno zapeljal v propagiranje našega zavzetega in kritičnega spletnega portala ter v promoviranje pisanja Ane Ašič, nad katerim je predsednik LZS sicer že od nekdaj nadvse navdušen, mi pa tudi nismo povsem nedovzetni za njegovo navdušenje in pohvale in smo v tem smislu seveda prav radi decembra 2020 na našem portalu objavili njegov »To ni več maskularni spopad sposobnosti, temveč feminilno tekmovanje v všečnosti« https://anaasicsic.com/2020/12/10/to-ni-vec-maskularni-spopad-sposobnosti-temvec-feminilno-tekmovanje-v-vsecnosti/ , kar je bil njegov odziv na naše tedanje predhodno razmišljanje z naslovom »Vsem dekletom, ki sem jih ljubil doslej, nebabjeki, totalni mrk libida in intelekt totalnega mrka« https://anaasicsic.com/2020/12/08/vsem-dekletom-ki-sem-jih-ljubil-doslej-nebabjeki-totalni-mrk-libida-in-intelekt-totalnega-mrka-ter-kaj-nam-ob-tem-sploh-se-preostane/ . »Zanimivo in iskreno ste ošvrknili slovensko politično sceno, ki iz dneva v dan bolj bledi in se razkraja v želji po oblasti,« nam je takrat uvodoma zapisal Alojz Kovšca. Razmišljanje pa zaključil z: »Vam lastni način izražanja mnenja mi je všeč. Najini pogledi se včasih skladajo, včasih razlikujejo. Opažam pa, da pogumno zoperstavljate svoje argumente nasprotnim in prepuščate bralcu pravico do presoje tehtnosti enih in drugih.« Evo! Tako! Torej, spoštovani lovci in lovke, pa laična in kritična javnost, nikar se torej ne čudite, da gospod predsednik LZS vendarle raje kot da »lovi čarovnice«, vneto propagira in »šera« naše pisanje! Več…
BO »LOV NA ČAROVNICE« LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE KRONA LETOŠNJIH SKUPINSKIH LOVOV NA SLOVENSKEM!? IN, ALI BODO ZARADI »VERBALNEGA DELIKTA« LOVCI LJUBLJANSKEGA VOLILNEGA OKOLIŠA DOPUSTILI »KAZENSKO EKSPEDICIJO« IN »POGROM« NAD ČLANOM UPRAVNEGA ODBORA LZS TER PODPREDSEDNIKOM LJUBLJANSKE ZVEZE!? KDO BO NASLEDNJI!? IN, KDO BO NAZADNJE GOREL NA TEJ MORDA MALCE PREHITRO ZAKURJENI GRMADI!? KAJ IMA VSE TO S SLOVENSKO JAVNOSTJO!? PA, »DUH« SRAMOTNE INTERVENTNE KAMPANJE IZ LETA 2019. IN, KAJ JE OSTALO OD LOVSKEGA »NARAVOVARSTVA«!?
Ko sta sredi prejšnjega tedna predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, javno podpisala sporazum o sodelovanju, češ da imajo slovenski lovci in kmetje dovolj »neprofesionalizma«, pa menda »nevključevanja« lovcev in kmetov s strani aktualnih oblasti kot enakovrednih sogovornikov – o čemer bi prav gotovo kar nekaj imeli za povedati tudi na ministrstvu za kmetijstvo in na ministrstvu za naravne vire in prostor; pa še ob množici drugih že tisočkrat od Kovšce in Medveda slišanih floskulah, je v sredo in četrtek ne le završalo, ampak naravnost zahrumelo tako med slovenskimi lovci kot tudi v slovenski naravovarstveni in kritični javnosti, saj sta tako diskurz kot naracija prinesla spomine in dvignila asociacije ter z njimi tesnobo in nelagodje ter »duh« sramotne lovske interventne kampanje ter »političnega umirjanja strasti s streljanjem medvedov« iz leta 2019. Kljub, predvsem na strahu, pa tudi, kot bi rekel nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS, na »lažni lovski solidarnosti« temelječi lovski »spirali molka«, je negodovanje med lovci vse glasnejše in je očitkov o delikatnih in kontroverznih dogajanjih v slovenski lovski krovni organizaciji, se pravi, v krovnem slovenskem lovskem društvu, vse več. Tako da, navkljub neomajni podpori najbolj vdanih in zvestih podpornikov, ki za vsako ceno vztrajajo pri »svojevrstnem« vodenju in drži Alojza Kovšce, se zdi, da postaja to sicer ostro, brezkompromisno in na nek način nevarno vrhovno jedro slovenske lovske organizacije vse bolj osamljena čer sredi vse bolj razpenjenega in razburkanega morja lovskega nezadovoljstva. Več…
ALI JE POGUMNA IN POKONČNA MAG. ALJA GROŠELJ IZ ZAVODA RS ZA VARSTVO NARAVE DOMNEVNO UMAKNJENA S POLOŽAJA VODJE OBMOČNE ENOTE LJUBLJANA ZARADI NAČRTOVANIH MESTNIH INTERESNIH IN »GOZDARSKIH« ALI NACIONALNIH ENERGETSKIH »RABOT«!?!
V valu totalitarnih prijemov, zamenjav, odločitev, zakonov, uredb in postopkov na področju narave, okolja in prostora, ki so se na Slovenskem razpasli v pokovidnem obdobju, zlasti pa potem, ko je energetskemu lobiju v tem vladnem mandatu uspelo zlorabiti in zmanipulirati slovensko javno mnenje ter z referendumom doseči, da je slepo sledeče ljudstvo samo sebi pljunilo v skledo in še bolj v obraz s tem, ko je podprlo razdelitev ministrstva za okolje in prostor ter se kot ovce v zakol pustilo peljati na tanki led energetskim in okoljskim manipulantom in zaslužkarjem ter vladnim in nevladnim političnim pokvarjencem, tako da so z lahkoto in kimanjem in pritrjevanjem mnogih, ki jih bo prav to zdaj najbolj udarilo po glavi, uspešno »razmontirali« obstoječe ministrstvo za okolje in prostor ter ga razdelili na utilitarno ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sta narava in prostor le še vira brezskrupuloznega izkoriščanja in le še prizorišči neustavljivega in brezsramnega političnega, interesnega in kapitalskega orgijanja; in še na bolj utilitarno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki to noro okoljsko in energetsko »Sodomo in Gomoro« s podnebnimi pretvezami in »zelenimi evro fondi« mednarodnih ekokriminalnih združb ter z neustavno in brezobzirno »leksiko« vse bolj neobvladljivo potencira v uničujoče skrajnosti, ki s svetlobno hitrostjo vodijo v nepredstavljivo erozijo slovenske narave in družbe; no, sredi teh temačnih okoljskih norosti in energetskega zla, mag. Alja Grošelj s svojo pogumno in pokončno zavezanostjo naravi, njenemu varovanju in ohranjanju, pa s svojim znanjem in razgledanostjo ter neumorno delovno etiko, kot poudarjajo tisti, ki dobro poznajo njeno delo in jim je res mar za naravo na Slovenskem, predstavlja še enega poslednjih delujočih svetilnikov in eno poslednjih še delujočih »varovalk« sredi brezčutnega slovenskega birokratskega totalnega okoljskega kaosa, nihilizma ter servilnega služenja zgolj tistim, ki plačajo, pri tem pa vsi, od prvega do zadnjega »gradijo« svoje posle predvsem na nezadržnem uničevanju narave. Zdaj se je očitno nekdo odločil in naročil, da je treba tudi ta svetilnik utrniti. Več…
KDO JE JURIJU IN BRIGITI BERTOK ZASTRUPIL PSA SHAKO, RODEZIJSKEGA GREBENARJA, KI JE SICER V ŽIVLJENJU POZNAL LE IGRO IN LJUBEZEN!?!
Danes, 11. septembra 2025, natanko ob 11. uri in 11 minut smo prejeli šokantno sporočilo, da je Shaka, igrivi rodezijski grebenar, ki se ob vsej rahločutni skrbi in ljubezni, prejeti od obeh skrbnikov, pa od njunih treh hčera, zetov, vnukov in prijateljev v svojem skoraj šest let dolgem življenju, dejansko sploh ni zavedal, iz kako močne in mogočne pasme v bistvu izhaja in kaj bi v resnici lahko postal; danes, torej, nas je vse v našem uredništvu globoko pretresla novica, da je dobrodušni Shaka po hudem trpljenju podlegel zahrbtni zastrupitvi s strupom, ki mu je povzročil strahotne notranje krvavitve in na koncu odpoved vseh organov. Pri vsem tem je dodatno alarmantno to, da sta se, v nasprotju z nedolžno in igrivo živaljo, oba Shakina gospodarja še kako odgovorno zavedala, kako močan je v bistvu njun pes in kakšen vtis daje na ljudi, zato je bil, kot dobro vedo vsi njihovi sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki, skrbno varovan in prost le pod mogočnimi kostanji na velikem domačem, z visoko ogrado in še dodatno živo mejo varovanem dvorišču, na sprehodih v naravi, daleč od ljudi, pa zmeraj pod budno in odgovorno kontrolo Jurija in Brigite Bertok. Več…
RESNO, KRITIČNO, AVTENTIČNO NOVINARSTVO O NARAVI, OKOLJU IN PROSTORU NA SLOVENSKEM NE MORE PRIDOBITI »STATUSA V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU MEDIJEV«! PO NOVEM ZAKONU O MEDIJIH, PO KATEREM BODO Z JAVNIM DENARJEM IZDATNO FINANCIRANI PREMOŽNI SLOVENSKI MEDIJSKI MULTIMILIJONARJI, NEPRIDOBITNI, NEKOMERCIALNI, NOVINARSKO SAMORASTNIŠKI IN KRITIČNI DIGITALNI PORTALI PA PRI TEM PERFIDNO ONEMOGOČENI, JE DOKONČNO ODPRTA POT ZA POLITIČNI »NAKLEPNI UMOR« VSEH ŽURNALISTIČNIH »NEBODINASTREBA« NA SLOVENSKEM!
Ko v današnjem sončnem jutru in dopoldnevu premišljam o včerajšnjem dogajanju v slovenskem parlamentu in predvsem o diskusiji pred včerajšnjim usodnim sprejetjem novega Zakona o medijih, ki bo slovenski javnosti in celo tistim, ki ga danes zagovarjajo, enim kaj kmalu, drugim pa čez čas, z vsem, kar odkrito in prikrito novi zakon rušilnega prinaša v slovensko družbo in njen javni pa tudi politični in vsak drug diskurz, zelo surovo odstrl vse svoje uničevalne razsežnosti; v tem mojem današnjem podoživljanju včerajšnjega dne, torej, se mi ob vsem, kar to zdaj pomeni za naš spletni portal in zame kot kritično preiskovalno novinarko in urednico, v misli kar naprej vrinja tudi podoba gospe poslanke Nataše Sukič. In to, kako iz srca se mi je zasmilila ob vsem njenem vztrajnem zagovarjanju zakona, kljub morda nekoliko pretiranemu, a za slovenski parlament precej ustaljenemu in običajnemu diskurzivnemu pingpongu, kjer se je pri vsakem zamahu z »loparjem« na njem živo zasvetilo »vi, desni«, a se je kljub temu videlo in slišalo, da gospa Sukičeva zares in iskreno verjame v dobro tega zakona, res verjame, da bo omogočil neodvisno novinarstvo, da bo zagotovil pluralnost slovenske medijske krajine in bo tako branik demokracije in demokratičnih vrednot slovenske družbe. Četudi moji zelo svobodoljubni naravi včasih kar malce pretirano »pokroviteljski ton« gospe Sukič ali pač kogar koli drugega osebno ni najbolj pri srcu in mislim, da ni potreben v političnih diskusijah; pa ob vsem, s čimer se osebno nikakor ne morem strinjati z omenjeno gospo poslanko, moram vendarle poudariti, da gospo Natašo Sukič tako osebno kot poklicno iskreno cenim iz zelo preprostega razloga: ker je avtentična, pristna, predana, govori to, kar v resnici verjame, in je zato, četudi se z njo nujno ne strinjam, zame verodostojna. Gospa se res iskreno trudi. Problem je le v tem strašnem in vse bolj nepremostljivem prepadu med tem, kar gospa Sukičeva verjame in, prepričana sem, iskreno želi; ter med tem, kako se v slovenski medijski krajini v vsej realni politični, interesni, birokratski in agendni brutalnosti stvarem in različnim medijem in različnim novinarjem v resnici različno »streže«; ter posledično med tem, kar zdaj v to že itak surovo stvarnost prinaša novi Zakon o medijih, pa prenekateri z njim povezani zakonski podakt, uredba in pravilnik, ki jih je Ministrstvo za kulturo spisalo in sprejelo vnaprej, tako da je mestoma videti, kot da je bil novi Zakon o medijih pisan po interesno, agendno in politično sufliranih pravilnikih, in ne obratno. Več…