Potem ko se je, kljub izjemno kontroverznemu in delikatnemu prijemu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da poskusi s sicer uradno »požegnanimi« 200 tisoč evri za vsak megavat vetrne energije podkupiti lokalne skupnosti in občine – za kar v bistvu nihče v resnici ne more zagotoviti, da bodo občine ta denar, četudi bi temu »mačku v žaklju« nasedle, na koncu res dobile! to je eno; drugo pa in s tem povezano, da je le vprašanje časa, ko bo nekdo vendarle moral to stvar, ki močno zaudarja po odkriti sistemski korupciji, postaviti pred Ustavno sodišče ter pred ustrezne slovenske in evropske institucije, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi številnih s tem povezanih tveganjih za kršitev Aarhuške konvencije in osnovnih ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja – no, kljub vsemu temu in po vsem tem, se je že lepo število odgovornih in osveščenih slovenskih županov nepodkupljivo, pogumno ter jasno in glasno postavilo za dobrobit ljudi, narave in okolja v svojih občinah ter se skupaj z lokalnimi prebivalci in civilnimi iniciativami uprlo nesprejemljivim nameram postavitve velikih vetrnih elektrarn v njihove občine, s čimer bi bilo usodno uničeno in degradirano naravno ter življenjsko in bivalno okolje ljudi ter vsega živega in neživega naravnega in kulturnega prostora. Županom občin Dravograd, Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Ruše, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Makole, Divača in Sežana se je zdaj »pridružil« tudi župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič. V svojem odzivu ob pobudi Državnega prostorskega načrta za umestitev devet velikih vetrnih elektrarn na območje, ki se razteza od Šembij proti jugovzhodu po grebenih nad Ilirsko Bistrico, v bistvu nedaleč od pred leti že zavrnjene pobude za VE na Volovji Rebri, dr. Kovačič poleg utemeljenih argumentov proti polju VE na tem območju razkrije tudi zelo zanimiv »niz dogodkov obveščanja«. In četudi dr. Kovačič v svojem odzivu občanke in občane poziva, naj s tem »sosledjem« ne izgubljajo energije in časa ter naj moči raje usmerijo h konstruktivnim rešitvam za ohranitev »prelepe narave, ki nas obdaja«, se v navedenem »nizu dogodkov« spet očitno kaže vsa mejnost in kontroverznost Ministrstva za okolje podnebje in energijo, vsa aroganca tega ministrstva do lokalnih skupnosti ter očitna afiniteta nekaterih najbolj vidnih uslužbencev MOPE do kršitev Aarhuške konvencije in požvižganje na to, kaj, koliko vznemirjanja, skrbi, strahu, nelagodja in negotovosti, zaradi pretečega uničenja, s svojim »vetrnim« posiljevanjem povzročajo ljudem, naravi in okolju! Več…