Nihče ni zdaj, v teh dneh zanje nedovzeten. In vsi to že čutimo. In še bomo občutili. Vse, ne le ljubljanske ulice in trgi, vsa naša bežna in globlja znanstva, vse naše vezi in tudi nekatera prijateljstva, v katera smo najbolj verjeli, se zdaj izgubljajo v kipečih oblakih predvolilne obsedenosti s cilji in ambicijami in tisoč razlogi, ki barvajo osebni in politični ego s »pravičnimi« izgovori za sodelovanje pri tem kolektivnem zavajanju javnosti in vseh tistih, ki jim je v resnici najtežje. Skrbno pazijo, s kom jih zdaj povezujejo. Da jim ne bi kakšno prijateljstvo škodilo. Njim ali njihovim. Oprosti, če želim to doseči, me res ne smejo videti in »povezati« s tabo! Glej, tudi slišala se zaenkrat ne bova. Saj veš, ti si tako. Nisi ravno vsem všeč in pogodu. Bova spet tako, kot sva bila, potem, po 25. aprilu, enkrat. Manjana. Jutri. Pojutrišnjem. Ali nikoli. Več…