Na našem spletnem portalu smo že večkrat zelo eksplicitno zapisali, da kot kritični portal, ki angažirano in zavzeto zagovarja ne le naravo, okolje in prostor ter inženirstvo, arhitekturo in umetnost v službi ustvarjalnih prizadevanj za življenje in dobro vseh na tem našem »modrem« planetu, ampak sploh vse vrednote ustvarjalnosti in ustvarjanja kot najbolj človeka vrednega modusa vivendi in modusa operandi, ki je obenem najbolj diametralno nasprotni pol totalnemu uničevanju, ki ga predstavljata vojna in orožje, že po defaultu ne moremo biti na nobeni drugi poziciji kot izrazito in totalno proti vojni, ki resnično nikoli in nikdar ni bila in ne more biti sprejemljiva opcija ne le za kritično in etično novinarstvo, ampak za nobenega vsaj malo razumnega, razmišljajočega in čutečega človeka. »Največja zmaga je mir, dosežen brez boja«, ključno sporočilo Sun Tsujeve knjige »Umetnost vojne«, ki je kot vojaška »knjiga modrosti« in »vojna knjiga vseh knjig« skoraj pol tretje tisočletje navdihovala vladarje, stratege in bojevnike vseh vrst ter je vsaj tistim najbolj razumnim, četudi redkim, eksplicitno, da bolj ne bi mogla, v 13 poglavjih nazorno kazala vse prednosti, dobrobiti in tudi poti do »zmage brez boja« in vsega, kar ta za ljudi, vojake in državo nosi s seboj, vse to se zdi v teh zadnjih sto letih, še posebej pa zadnjih desetletjih in najbolj radikalno zdaj v Ukrajini in Gazi pa Sudanu in vseh drugih trenutnih kriznih žariščih; posebej zaskrbljujoče pa tudi v vojno rožljajočem diskurzu in naraciji aktualne svetovne in evropske politike, do konca pozabljeno in zavrženo kot nekakšno zarjavelo staro železje. Prek vseh svaril, neizpodbitno modrih ugotovitev, misli in napotkov zdaj v nekakšni poblazneli vojni mrzlici ter impulzivnosti, ki je totalno nasprotje Sun Tsujevi »Umetnosti vojne«, tudi v naši Evropi čez vse gazijo jeklene perjanice duha, podobe in materializacije vojne: vojno gospodarstvo, vojna industrija, vojna politika, vojni proračuni, vojne novice, vojno stanje, v katerem so odločevalci vse bolj nedovzetni za pozive k miru in »zmagi brez boja«. A prav zato, zaradi te jeklene nedostopnosti »vojnikov«, ali kot jih tudi na naših mnenjskih straneh kritično imenuje polkovnik Miloš Šonc »ljubiteljev vojne«, ki ne želijo slišati in še manj se zazreti v temo in brezizhodnost trpljenja, v katerega brezčutno in pohlepno peljejo in so že pahnili milijone ljudi, ki si v resnici želijo le v miru odživeti svoja življenja, vznika vse več vse bolj močnih in vztrajnih glasov, ki vsemu temu odločno pravijo: »Tega nočemo! Nočem!« Enega teh »nočem!« je ta teden v torkovem večeru, ki nikakor ne bo kar tako zbledel v spominu, v ljubljanski Knjižnici Prežihov Voranc na Viču v sliki, pesmi in besedi na otvoritvi svoje slikarske razstave z naslovom »Nočem!« jasno izrazila in izrekla tudi komparativistka in umetnostna zgodovinarka, nekdanja novinarka ter danes in že dolga leta predana in senzibilna slikarka Živa Agrež. Več…