Bolj ko se približujemo 20. maju, svetovnemu dnevu čebel, ki ga je leta 2017 razglasila Organizacija združenih narodov prav na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, več je v javnem prostoru in diskurzu pisanja, govorjenja in slavospevja čebelam in čebelarstvu. Maj je mesec čebel, lahko beremo; vse upravičeno dobre besede in slavljenje teh pridnih prebivalk naše narave, okolja in prostora, pa prav v tem čudovitem mesecu, kljub vsem naporom in osveščanju, marsikje še zmeraj preglaša ropot kosilnic in traktorjev, ki balirajo po prezgodaj pokošenih travnikih ne le krmo za živino, ampak s tem predvsem odnašajo neprecenljivo dragoceno hrano za čebele, prav tako pa siromašijo biodiverziteto samo, saj ne le prezgodaj pokošene nerazcvetele cvetlice, ampak tudi nedozorele trave na ta način ne morejo več trajno bogatiti travniške raznolikosti, ki je ključna za opraševalce, posledično pa tudi za široko paleto ekosistemskih ravnovesij. Med temi, ki že od leta 2020 s projektom »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle« opozarjajo na pomen pozne košnje na urbanih travnikih je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je, kot lahko beremo v letošnji majski številki revije Ljubljana, »v letih 2017, 2019 in 2022 prejela naziv čebelam najbolj prijazna občina«, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenje. A se zdi, kot v teh dneh opozarja in sprašuje Staša Bizjak, civilno družbeno aktivna meščanka in državljanka ter prebivalka Stare Ljubljane, da letos v prizadevanjih za dobrobit teh brenčečih »majhnih meščank« Ljubljana v resnici izgublja voljo in zagon ter se odmika od uresničevanje teh visokoletečih besed.
Urbani čebelar v Ljubljani / Foto: Luka Dakskobler (zgoraj) // Čebelnjak z medovitim vrtom na stavbi nekdanje SKB ob Metalki / Foto Primož Predalič (spodaj)
Uvod in redakcija: Ana Ašič
Vprašanja Mestni občini Ljubljana: Staša Bizjak
Foto: Janez Papež, Staša Bizjak, Luka Dakskobler, Primož Predalič, Nik Rovan, Milan Cerar, Ana Ašič
Naslovna fotografija: Janez Papež
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!. maj 2025// Vox & Lex // Mesec maj je mesec čebel na prezgodaj pokošenih travnikih!? // Ter vprašanja Staše Bizjak v imenu zainteresirane javnosti Mestni občini Ljubljana
14. maj 2025
»V Ljubljani se zavedamo pomena čebel in drugih opraševalcev, zato že nekaj let izvajamo akcijo pozne košnje, ki smo jo poimenovali »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. Tudi meščanke in meščane vabimo, da se nam pridružijo in svoje travnike pokosijo šele konec junija. Z akcijo pozne košnje želimo ohraniti ali na novo vzpostaviti cvetoče travnike, saj so travniki z veliko različnimi vrstami rastlin pomemben življenjski prostor številnih žuželk, ki te rastline potrebujejo tako za hrano kot za svoje bivališče. Z raznolikostjo žuželk se povečuje tudi uspešnost opraševanja kulturnih rastlin, ki nam dajejo hrano. S pozno košnjo omogočimo cvetenje mnogih rastlin, številne žuželke se najedo in pri tem oprašijo rastline, rastline pa razvijejo semena. Zrele trave na travnikih sporočajo, da je čas za košnjo. Ko travnike konec junija pokosimo, pokošen material posušimo, da odpadejo vsa semena, in ga nato odstranimo. Svetloba tako pride do tal in na takšnih tleh lahko uspevajo tudi nežne rastline, ki potrebujejo veliko svetlobe. Sledi poletno obdobje cvetenja, ki je sicer nekoliko manj pisano, kljub temu pa pomembno. Morda nenavadno, a pomembno: če želimo imeti cvetoče pisane travnike, jih ne smemo gnojiti,« so na Kresnico, 23. junija 2023 zapisali na spletnih straneh Mestne občina Ljubljana, ter se v nadaljevanju pohvalili, da »pozno košnjo tudi letos izvajamo na nekaterih zelenih površinah Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na Grajskem griču, ob Cukrarni, ob mestnih vrtičkih Grba, Rakova jelša in Brod-Vižmarje, letos pa smo dodali še del površin v Parku Gradaščica.«
Projekt »Čebela v Ljubljani«. Na območju Mestne občine Ljubljana deluje kar 3 odstotke vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev. (zgoraj, logotip) // Mestna občina Ljubljana se že od leta 2020 ponaša tudi s projektom »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. / Foto: Nik Rovan (spodaj)
To je bilo pred dvema letoma. Letos, ko v Ljubljani obeležujemo 10. obletnico Čebeljih poti, so v zgoraj omenjeni majski številki revije Ljubljana članku o njih namenili kar dve strani, pri čemer so uvodoma poetično zapisali: »Med nami živijo v parkih in na vrtovih, na strehah visokih zgradb, ob šolah in kulturnih ustanovah. Čebele so v našem mestu simbol sožitja med naravnim in urbanim, tradicijo in sodobnostjo,« a, kot opozarja Staša Bizjak civilno družbeno aktivna meščanka in državljanka ter prebivalka Stare Ljubljane, se letos kljub temu zdi, da je Mestna občina Ljubljana pozabila na to, da bodo travnike »pokosili, ko se bodo čebele najedle«, saj, kot je opazila, so nekatere zgoraj omenjene travnike iz te ljubljanske akcije letos pokosili že konec aprila, zato je na pristojne v Ljubljani v zvezi z, po njenem mnenju, »nespoštovanjem okoljskega ukrepa pozne košnje poimenovanim »pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, naslovila nekaj opažanj in vprašanj.
»Konec aprila se je v nasprotju z okoljskimi smernicami Mestne občine Ljubljana na mestnem urbanem travniku na poti na Ljubljanski grad, na parceli 474/12 in 473/3 / 1727 Poljansko predmestje Ljubljana, zgodila prehitra in prezgodnja košnja. V imenu zainteresirane javnosti pozivamo javni servis Mestno občino Ljubljana, da nam pojasni, čemu je prišlo do zastarele prehitre košnje, ki ni v skladu s smernicami Zelene prestolnice Evrope in smernicami Ljubljane na poti do ogljične nevtralnosti ter je v nasprotju Zaveze za organizacijo dogodkov po načelih trajnostnega razvoja.
Mestni travnik ob poti na Ljubljanski grad // Foto: Arhiv
Mestna občina Ljubljana že od leta 2020 izvaja akcijo pozne košnje »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. Letos pa smo opazili, da se je ta košnja na travniku ob poti na Ljubljanski grad zgodila že konec aprila. Pri tem smo opazili in izvedeli, da so bili kosci iz podjetja Želva d.o.o. Ko smo jih vprašali, kdo jim je dal naročilnico za izvedbo košnje, so nam povedali, da Javno podjetje Voka Snaga. Kot kaže iz sporočil za javnost Mestne občine Ljubljana, občina očitno nima več nadzora nad podjetjem Voka Snaga. V projektih ima namreč občina zapisano pozno košnjo, v realnosti pa se dogaja uničevanje biotske raznovrstnosti.
Pokošen mestni travnik ob cesti na Ljubljanski grad s Poljanske strani, april/maj 2025 // Foto: Staša Bizjak
Javni servis Mestno občino Ljubljana pozivamo, da vzpostavi revizijo in pozove Javno podjetje Voka Snaga, da spoštuje okoljske zaveze in plane Mestne občine Ljubljana in želje občanov Mestne občine Ljubljana ter vzpostavi in spoštuje in izvaja pozno košnjo, tako kot je to zapisano v planskih načrtih in okoljskih zavezah javnega servisa Mestne občine Ljubljana, v smernicah ter projektih Evropske unije, v katerih sodeluje in pridobiva nepovratna evropska sredstva, tudi iz naslova pozne košnje – »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«.
V imenu zainteresirane javnosti prosimo za revizijsko poročilo o Javnem podjetju Voka Snaga, ki ga naj zahteva Mestna občina Ljubljana glede prehitre košnje na travnikih, ki so v projektu – »Pozna košnja – Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«.
V imenu zainteresirane javnosti prav tako zahtevamo, da se ponovno vzpostavi pozna košnja na predmetnem travniku ter ostalih urbanih mestnih travnikih, ki so zajeti v projekt pozne košnje »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«. S spoštovanjem do malih meščank in do vseh nas, ljudi,« piše in sprašuje Staša Bizjak v pismu Mestni občini Ljubljana.
Čebela na cvetu grintavca // Foto: Janez Papež
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
HVALA!
Foto: Milan Cerar
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024,2025©Vse pravice pridržane.
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!