»Boč je neosvojljiv,« je junija 1991 dejal poveljnik slovenske Teritorialne obrambe za to območje Boštjanu Plazniku, ter nadaljeval: »In zdaj povelje! Pojdite in zavzemite Boč!« Tedaj komaj 25-letni Boštjan Plaznik, za katerim je resda bila poleg študija strojništva tudi že šola za rezervne častnike v nekdanji vojski in častniško usposabljanje v slovenski Teritorialni obrambi, je s svojim vodom Makolčanov, ki mu je poveljeval, odšel in še isti dan zavzel Boč. »Potem smo pa po okoliških kmetijah nabrali civilna oblačila, da smo v njih vse te fante jugoslovanske armade poslali domov,« se danes spominja Boštjan Plaznik. Ne vem, če bi si Boštjan Plaznik tudi v najhujših morastih sanjah tistega junija 1991 lahko predstavljal, da bo junija 33 let kasneje s svojimi Makolčani spet v boju za Boč!
S Plešivca k Boču // Foto: Ana Ašič
Tokrat s tistimi, ki so vse vrednote ne le slovenske osamosvojitve, ampak tudi vse najbolj elementarne človeške vrednote, ki sleherno skupnost držijo pokonci, že zdavnaj degradirali, zmrcvarili, pohodili in pokopali v grozljiva brezna osebnega, interesnega, političnega in vsakršnega nenasitnega pohlepa in brezsramnega okoriščanja na račun vsega in vseh, najbolj pa narave in ljudi, ki z njo nerazdružno povezani in sovisni živijo, pri čemer je najbolj pošastno to, da prav tem uničevalcem narave, okolja in prostora na Slovenskem zadnja leta bolj kot kdajkoli prej »štango drži«, greni ljudem življenje ter njih, naravo, okolje in prostor pelje po »reki brez povratka« prav taista slovenska »država«, za katero so vso svojo energijo, ves svoj pogum in vse svoje življenje zastavili prav ti ljudje, ki so v vseh teh letih »njenega« vampirskega bohotenja ostali že tako večinoma odrinjeni na slovenskem obrobju, zdaj pa naj bi jim bilo odvzeto še to edino, kar jim je ostalo: mir, življenje z naravo, čista pitna voda, rodovitna zemlja in gozd, ki postaja in ostaja poslednja uteha za vse, ki smo zmeraj bolj potisnjeni na rob in čezenj! Brezvestni analfabeti z doktorati in magisteriji, brezštevilna množica teh spretno sikajočih in zahrbtnih »kač v nedrih«, ki so se s svojo infantilno nezrelostjo za vodenje države na eni strani in s svojo podkupljivo servilnostjo do politkriminala na drugi strani, inflatorno zaredile v vseh sistemih in podsistemih državne politike in birokracije ter prežele vse nacionalne, regionalne in lokalne ravni, oni so zdaj to, kar so očuvali ljudje kot je Boštjan Plaznik in njegovi Makolčani, pripravljeni objestno in lahkomiselno zapraviti in poslati v večno uničenje!
V Makolah // Foto: Ana Ašič
Ko sem 26. junija 2024 v Makolah opazovala Boštjana Plaznika in tamkajšnje tople, iskrene ljudi, ki so pretreseni, šokirani, v dno duše prizadeti, da je komu sploh lahko prišlo na misel kaj takega, tako brezvestnega, tako bolnega, tako skreganega z najbolj elementarno človeško zdravo pametjo, kot je postavljanje pošastnih industrijskih objektov, gigantskih vetrnih elektrarn v pragozdove Plešivca in Boča, sem resnično iz vsega srca občudovala njihovo dostojanstveno zavzemanje za Boč, za naravo, za vodo, za dom; njihovo pripadnost in povezanost z eno največjih slovenskih naravnih, okoljskih in prostorskih vrednot, njihovo pripravljenost obraniti vse, kar Boč zanje je, saj oni z njim živijo tu stoletja in vedo, kaj Boč je in kaj je zanj in zanje prav brez doktoratov iz krajinske arhitekture! In prav zato, ker jih nimajo, njihova senzibilna, z naravo povezana pamet in srce nista zapackana in umazana s koruptivnimi svinjarijami neznosnih novodobnih »okoljskih« politkriminalnih in sprevrženo ideoloških agend!
Boštjan Plaznik // Foto: Ana Ašič
Gledala in poslušala sem Boštjana Plaznika, ko se je pred sejo občinskega sveta pogovarjal z ljudmi, ki so ji želeli prisostvovati, saj naj bi na njej odločali o usodi njihovega Boča; in potem, ko je po končani seji občinskega sveta spoštljivo nagovoril ljudi z umirjeno karizmo, kakršno le redkokje srečaš in ob kateri ni mogoče, da ti ne bi ogrela srca, sem kar malce presunjena pomislila, kako neverjetno močan moraš biti v resnici, da potem, ko je za teboj že toliko vsega, ostajaš tako dostojanstven, tako miren, ko se vse tako nepojmljivo začenja znova; potem, ko te pri vsem tem leta 2024 motri policija; in te 33 let po osamosvojitvenem zavzetju Boča policija kliče na pogovor na policijsko postajo zato? ker se zoperstavljaš uničenju tega, za kar si enkrat že zelo zares zastavil svoje edino, dragoceno življenje!
Odločen NE vetrnim elektrarnam na Boču // Foto: Ana Ašič
Tekst: Ana Ašič
Foto: Ana Ašič, Milan Cerar
Naslovna fotografija: Ana Ašič
26. junij 2024 / 12. julij 2024
V sredo, 26. junija 2024 popoldne je bila naša novinarska ekipa kritičnega preiskovalnega spletnega portala Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom v Makolah, kjer smo prisostvovali seji Občinskega sveta Občine Makole, ki se je pričela tega dne ob 17. uri. Že pred sejo, med njo in po njej smo pri občinski stavbi opazili kar dva policijska avtomobila in dva policista ter policistko s policijske postaje Slovenska Bistrica. Ko smo jih pred sejo vprašali, kako to, da so tam, so odgovorili z nasprotnim vprašanjem: Kako pa to, da ste vi? Kljub obojestransko ljubeznivi komunikaciji nismo mogli izvedeti, zakaj v resnici so policisti tam in kdo v resnici jih je napotil oziroma poklical v Makole. Obenem so posamezni prebivalci Makol, ki so čakali na sejo Občinskega sveta, opozorili, da se »v bmw terencu sive barve skupaj s policijo vozi naokoli specialec«, kar so očitno nekateri prebivalci nam neznano kako prepoznali. Občani, ki so se namenili na sejo Občinskega sveta, so ob pogledu na oba policijska avtomobila in policiste izražali začudenje, obenem pa je bilo iz njihovih besed jasno občutiti nelagodje, saj so nepojasnjeno prisotnost policije razumeli kot bolj ali manj subtilen, a tudi odkrit način nekakšnega zastraševanja.
Makole pod Bočem in Plešivcem (zgoraj). Policija med zasedanjem občinskega sveta v Makolah (v sredini). Prebivalci Makol so enotni in neomajni: Odločen NE vetrnim elektrarnam na Boču! // Foto: Ana Ašič
Z več vprašanji, ki jih torej poraja letošnje junijsko dogajanje v haloških Makolah, potem ko so bili prebivalci soočeni s šokantno namero brezskrupuloznega investitorja iz Rogaške Slatine, očitno povezanega z enim delom makolskega občinskega vodstva, da na Boču, natančneje na Plešivcu nad Makolami in na drugi strani nad Rogaško Slatino za začetek postavi 5 gigantskih 7-megavatnih 220 do 250 metrov visokih vetrnih elektrarn, in je ob vsem tem do prebivalcev in vseh, ki so se tej nameri uprli, precej nenavadno aktivna tudi krajevna policija iz Slovenske Bistrice, smo se obrnili na Policijsko upravo Maribor. Vsa naša vprašanja in odgovor policije v nadaljevanju objavljamo v avtentični in neokrnjeni obliki.
Kaj vse smo vprašali policijo?
Zanima nas torej, prvič, ali je to običajno in rutinsko, da policijska postaja Slovenska Bistrica pošilja k občinskim stavbam na svojem območju policijske enote, kadar zasedajo občinski sveti občin? Kdo je poklical policijo? In, kdo ji je naročil, naj bo v sredo, 26. junija 2024 med 16. in 19. uro v Makolah?
Drugič, zanima nas tudi, ali lahko preverite, če je policijsko postajo Slovenska Bistrica, njene vodilne ali posamezne pripadnike tamkajšnje policije v času med 19. junijem 2024 in 26. junijem 2024 v kakršnem koli smislu kontaktiral in s katere koli telefonske številke klical podžupan Makol g. Zdravko Krošl? Ali je on zaprosil za prisotnost policije? Ali je slovenskobistriško policijo, kljub temu, da je nam za sveto zatrdil, da ni, morda kontaktiral župan Makol g. Franc Majcen? Ali je on prosil za prisotnost policije pred stavbo, v kateri je 26. junija letos zasedal Občinski svet Občine Makole?
Makolčani so se zbrali pred zasedanjem občinskega sveta, ki naj bi odločal o usodi Boča in njihovega življenja pod njim. Župan Franc Majcen (spodaj) je 26. junija 2024 točko in sklep o umeščanju vetrnih elektrarn na Plešivec pod pritiskom lokalne javnosti umaknil z dnevnega reda z besedami: »Dokler bom jaz župan, tega tu ne bo več!« A to bo le še dve leti, saj ponovno ne misli več kandidirati. Makolčani pa si želijo, da je enkrat za vselej sprejet sklep, da vetrnih elektrarn nikoli ne bo na Boču, Plešivcu in sploh nikjer! Župan Majcen nam je tudi osebno zatrdil, da on ni klical ali pozival policije, naj bo med zasedanjem občinskega sveta prisotna v Makolah. Prav tako pa tudi ne, naj karkoli sprašuje Boštjana Plaznika. // Foto: Ana Ašič
Tretjič, potem, ko so se 19. junija 2024 prebivalci Makol spontano zbrali pred makolsko občinsko stavbo, saj so izvedeli, da bo le teden dni kasneje, 26. junija 2024, na dnevnem redu seje Občinskega sveta Občine Makole predlog umeščanja gigantskih vetrnih elektrarn v fragilno in neokrnjeno naravo Boča oziroma Plešivca, kjer so poleg zaščitenega pragozdnega območja, tudi vitalni pitni viri za širno področje Makol in sosednjih občin; ter so ljudje prišli pred občino z namenom spontane podpore g. Boštjanu Plazniku, diplomiranemu inženirju strojništva, direktorju Irela, in največjemu zaposlovalcu v občini, leta 2021 dobitniku občinske plakete za zasluge v občini in dolgoletnemu starešini Lovske družine Makole, ki je kot vodja Civilne iniciative ODLOČEN NE vetrnim elektrarnam na Boču imel tisti dan kot predstavnik imenovane Civilne iniciative pogovor z županom Makol, t.j. z g. Francem Majcnom; no, po tistem, je bil v naslednjih dveh dneh g. Boštjan Plaznik povabljen na pogovor na policijsko postajo v Slovenski Bistrici! Pri tem smo dobili namig, da »je bilo to ukazano od zgoraj«!
Medtem ko so čakali na začetek seje občinskega sveta, so Makolčani podpisovali peticijo proti umeščanju vetrnih elektrarn na Boč. Policisti so vztrajali. Teden dni prej je bil na policijsko postajo Slovenska Bistrica poklican Boštjan Plaznik, leta 1965 rojeni Makolčan, diplomirani inženir strojništva, direktor Irela, nekdanjega podjetja Iskra Releji, ki je največji zaposlovalec v občini Makole; Boštjan Plaznik je tudi ugledni lovec, član Lovske družine Makole, bil je 14 let njen starešina, bil je član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije; v tem mandatu je predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije; je častnik in veteran vojne za Slovenijo ter koordinator Civilne iniciative ODLOČEN NE vetrnim elektrarnam na Boču. // Foto: Ana Ašič
Prosimo, da raziščete, pojasnite in odgovorite, ali se na območje Policijske uprave Maribor in policijske postaje Slovenska Bistrica vračajo stare metode »zastraševanja« tistih, ki si upajo povzdigniti civilni glas proti vsem, ki s svojimi posegi želijo okrniti in poslabšati življenjske pogoje ljudem in naravi; vsem, ki se uprejo evidentno spornim posegom v prostor; in pri tem uporabljajo prijeme, ki bi jih morala obvezno obravnavati okoljska policija – če bi jo, po 25 letnem prizadevanju nekaterih zanjo in po prav tolikoletnemu »miniranju« teh prizadevanj s strani določenih interesov in politik na Slovenskem, seveda imeli! Zakaj je bil torej g. Boštjan Plaznik, ugledni inženir, lovec in gospodarstvenik, znan po svoji umirjeni, argumentirani in spoštljivi komunikaciji klican na policijsko postajo Slovenska Bistrica? Kdo je to ukazal? In, kaj je s tem želel doseči? Ga opozoriti? Zastrašiti? Ga odvrniti od nasprotovanja vetrnim elektrarnam na Boču?
In četrtič, kar nekaj občanov izpod Boča nas je v sredo, 26. junija 2024 v Makolah opozorilo, da lokalni ljudje prejemajo grožnje s strani enih, ki da so na občinski strani vpleteni v posel umeščanja vetrnih elektrarn na Boču oziroma Plešivcu, zaradi česar so nekateri prebivalci, ki so ta dan prisostvovali seji Občinskega sveta Občine Makole, nosili transparente: STOP! GROŽNJAM! Ljudje, ki nasprotujejo umeščanju vetrnih elektrarn na Boč in se zavzemajo za ohranjanje lokalne neokrnjene narave in vodnih virov, menda dobivajo grožnje s požigi in druga nasilna sporočila ter doživljajo pritiske, da bi prenehali nasprotovati umeščanju vetrnih elektrarn na Boču. Ali je policija seznanjena s temi pritiski? In ali se je pogovorila tudi s temi, ki pritiskajo na prebivalce in jim grozijo?
Makolčani so trdno prepričani, da se mora lokalno ustrahovanje ljudi s strani nekaterih, ki so interesno vpleteni v namere umeščanja vetrnih elektrarn na Plešivec, nemudoma nehati! Bo mariborska policijska uprava dala pod drobnogled morebitno povezanost posameznih krajevnih policistov s temi »močniki« ali pa bo potrebna kakšna širša in globlja preiskava!? Predvsem pa, kdo bo zares učinkovito zaščitil prebivalce pod Bočem pred ustrahovanjem in okoljskim kriminalom ter sistemsko okoljsko korupcijo, ki z umeščanjem OVE grozi ne le Haložanom, ampak prav vsem prebivalcem in najbolj dragocenim območjem neokrnjene narave, okolja in prostora na Slovenskem!? // Foto: Ana Ašič
»Tace stran od Pohorja in Boča« // Foto: Ana Ašič
In kaj je odgovorila policija?
Po dveh zelo skopih in fragmentarnih odgovorih Mateja Harba, višjega samostojnega policijskega inšpektorja iz Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Maribor; in ko smo še tretjič neomajno vztrajali pri natančnejših odgovorih na naša vprašanja, nam je Matej Harb 10. julija zjutraj poslal naslednji odgovor na naša vprašanja. V nadaljevanju odgovor policije navajamo v neokrnjeni celoti.
»Spoštovani,
policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so v sredo, 26. junija 2024 izvajali aktivnosti, ki se nanašajo na vzdrževanje javnega reda, saj je bila pridobljena informacija o morebitnem zbiranju ljudi oz. javnem shodu, ki ni bil prijavljen na policijski postaji oz. upravni enoti. Tako so policisti izvajali naloge v skladu s prvim in drugim odstavkom 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in na podlagi 31. člena Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) spremljali potek neprijavljenega shoda, kjer ni bilo zaznanih kaznivih ravnanj. Pri tem dodajamo, da v aktivnosti vzdrževanja javnega reda ni bila vključena Specialna enota policije, ampak so naloge izvajali izključno policisti krajevno pristojne policijske postaje.
Na Boču // Foto: Ana Ašič
Policisti so ob pridobitvi informacije o javnem shodu v skladu s 34. členom ZNPPol opravili pogovore z več osebami, ki bi lahko podale koristne podatke, ki pripomorejo k uspešni izvedbi varovanja neprijavljenega zbiranja ljudi. Tako so policisti ob pridobljeni informaciji pričeli z zbiranjem še ostalih podatkov za uspešno izvedbo varovanja ter podatkov za ugotovitev podatkov o organizatorju neprijavljenega javnega shoda. Nikakor policisti ne izvajamo, kot navajate »rutinskega pošiljanja« policistov policijskih postaj k občinskim stavbam na območju njihove krajevne pristojnosti ob zasedanju občinskih svetov, ampak izvajamo izključno konkretne naloge zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda oz., ko je potrebno opraviti policijsko nalogo, določeno z ZNPPol oz. v skladu z drugim zakonom, na podlagi katerega je Policija pristojna izvajati policijska pooblastila.
Prav tako poudarjamo, da policisti svoje delo opravljamo zakonito, strokovno in profesionalno, ob upoštevanju taktičnega preudarka v skladu s 7. členom ZNPPol ter pri opravljanju svojega dela spoštujemo določila Kodeksa policijske etike, človekove pravice in svoboščine, med katere spada tudi ustavno zagotovljena pravica, določena v 42. členu Ustave Republike Slovenije, t. j. pravica do zbiranja in združevanja. S tem odločno zavračamo vaše navedbe »o vračanju starih metod »zastraševanja« tistih, ki si upajo povzdigniti civilni glas proti vsem, ki s svojimi posegi želijo okrniti in poslabšati življenjske pogoje ljudem in naravi….«. Ravno zaradi zagotovitve mirnega zborovanja ljudi so policisti zbirali podatke ter spremljali potek javnega shoda ter na tak način preprečevali pojav morebitnih kaznivih ravnanj.
Makolčani so enotni in odločni! »Nikoli ne sme priti do umestitve vetrnih elektrarn na Boč!« // Foto: Ana Ašič
Na vprašanje pod poudarjeno besedo »drugič« ne moremo odgovoriti zaradi določil Zakona o varstvu osebnih podatkov, saj se vprašanje nanaša na konkretno osebo. Prav tako na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ta obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi svojemu delu ali upravičenim koristim drugih.
Pri tem velja poudariti tudi, da Policija obravnava vsa zaznana kazniva ravnanja z vso skrbnostjo, profesionalno, v skladu z veljavno zakonodajo ter na strokoven način. V primeru naznanitve groženj, kot navajate v odstavku »in četrtič«, bodo policisti navedeno obravnavali v skladu z določili predkazenskega oz. prekrškovnega postopka. Vendar, kot smo že v prvem odstavku navedli, med spremljanjem poteka neprijavljenega javnega shoda ni bilo zaznanih kaznivih ravnanj.«
Makole, 26. junija 2024 // Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Milan Cerar
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024©Vse pravice pridržane. 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
