Visoko nad Ilirsko Bistrico, na grebenih in planotah okoli Šembij, Knežaškega polja in Koritnic ter proti Snežniku se ne bije navadna lokalna politična bitka. Tu poteka neizprosen spopad za prostor, v katerem se na eni strani prepletajo potencialni milijoni avstrijske težke industrije, skupaj s tihimi nakupi, zakupi in najemi nepremičnin ter lobističnimi manevri iz Koritnic, z ozadji iz Anhovega, iz Savinjske doline, Šaleškega, Celjskega, Ljubljane in Dolenjske. Na drugi strani pa stojijo neposredno prizadeti lokalni prebivalci, občina, aktualni župan dr. Gregor Kovačič in Civilna iniciativa Snežnik, ki želijo to naravno območje in lastno življenje in bivanje v njem, zaščititi pred nepovratnim uničenjem in brutalno industrializacijo z velikimi vetrnimi elektrarnami, mega sončnicami in drugimi subvencijskimi idejami pod krinko npr. rastlinjakov na popolnoma neplodnih kamnitih tleh snežniško koritniške divjine!
Pred Koritnicami // Foto: Ana Ašič
Preiskuje: Ana Ašič
Foto: Ana Ašič, Milan Cerar
Naslovna fotografija: Ana Ašič
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za izvirno, angažirano, kritično, pristno, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
13. november 2026
Da bi razumeli, zakaj energetsko-nepremičninski lobi, ki se je po letu 2016 in predhodnim propadom poskusa umestitve 84 vetrnih elektrarn na edinstveno Volovjo reber nad Koritnicami, dodatno tiho, nevidno in zakulisno konsolidiral v senci snežniških grebenov, na vsak način poskuša zrušiti župana dr. Gregorja Kovačiča, preprečiti ustanovitev Regijskega parka Snežnik in na županski stolček vrniti nekdanjega župana Emila Rojca, se moramo podati po sledeh uradnih pogodb, datumov in registrskih številk ter si tako s kratkim pregledom, kronologijo in nekaj suhimi jedrnatimi dejstvi predočiti zakulisno dogajanje aktualnih poskusov, da se za vsako ceno onemogoči dr. Gregorju Kovačiču ponovno postati župan Ilirske Bistrice.
Začetek zgodbe: Kako so se v Varpolju srečali traktorski deli in avstrijski cementarji?!
Zgodba se ne začne na Primorskem, temveč v Zgornji Savinjski dolini, v majhnem kraju Varpolje 58 v občini Rečica ob Savinji. Tam že od 20. maja 1991 posluje družinsko podjetje GAMIT, d.o.o., matična številka 5460824000, v katerem sta starša Miran in Gabrijela Tratnik desetletja uspešno prodajala rezervne dele za traktorje in kmetijsko mehanizacijo.
Iz tega kmetijskega zaledja je zrasel njun sin Janez Tratnik, ki je očitno po nekakšnem »razsvetljenju« prepoznal, da se največji dobički prihodnosti ne skrivajo več v rezervnih delih, temveč v izkoriščanju vetra in sonca na kmetijskih zemljiščih. Leta 2017, uradni vpis v sodni register 16. februarja 2017, je bilo na istem domačem naslovu Varpolje 58 ustanovljeno podjetje AAE Gamit d.o.o., matična številka 7234724000.
V tem podjetju se je savinjska kmetijsko trgovska tradicija združila z mednarodnimi energetskimi in industrijskimi velikani. Med petimi ustanovitelji so poleg družbe Gamit še avstrijski energetski koncern Energie AG Oberösterreich, Alpe Adria Energie, ÖKOENERGIE ter avstrijski težkoindustrijski velikan Wietersdorfer Group – koncern, ki je 100-odstotni lastnik cementarne v Anhovem, danes pod krovno znamko Alpacem. Ker cementarna v Anhovem za razogljičenje proizvodnje nujno potrebuje ogromne količine zelene električne energije, so Avstrijci vstopili v slovenski vetrni posel. Kot direktorja družbe AAE Gamit sta v sodni register vpisana oba ključna pola te naveze: Janez Tratnik in Avstrijec Julian Ladinig, ki je hkrati vodja skupinskega kontrolinga neposredno v krovnem avstrijskem koncernu Wietersdorfer.
Idilične Koritnice: Tihi holdingi in zaklep 23 hektarjev zemljišč
Toda veliki načrti na papirju ne pomenijo ničesar brez zemljišč, dostopnih poti in priključkov na terenu. Vzporedno s savinjsko-avstrijsko navezo se je v kraju Koritnice, pošta 6253 Knežak v občini Ilirska Bistrica spletla lokalna nepremičninska baza.
Tam je 22. avgusta 2016 Špela Sedmak, trenutno prva na kandidatni listi Demokratov za občinsko svetnico v Ilirski Bistrici!, ustanovila in prevzela vodenje podjetja GLP inženiring d.o.o., matična številka 7122454000, ki ima danes kar 836.384,99 evra osnovnega kapitala. Na istem naslovu Koritnice 46 deluje tudi KUJAR, proizvodnja električne energije d.o.o, matična številka 9440062000, katerega direktor in lastnik je Andrej Verbič iz Šentvida pri Stični, kjer ima podjetje ABV, kovinski izdelki d.o.o. in je registriran za proizvodnjo kovinskih konstrukcij in njihovih delov; je pa tudi solastnik skupaj z Matejem Verbičem podjetja DIVEST d.o.o., ki se ukvarja z gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. KUJAR ima poslovno enoto tudi v Ljubljani, na Prešernovi 3, zanimivo, prav na istem naslovu, kot ga imajo tudi Levica in Mi, socialisti!
V središču Koritnic je cerkev svetega Antona Puščavnika. // Foto: Ana Ašič
Na istem naslovu, Koritnice 46 pa je registrirano tudi družinsko govedorejsko podjetje AGROKORI d.o.o., matična številka 8145893000, katerega uradna lastnica je starejša generacija družine, Špelina mati, Rozalija Sedmak, domačini jo vsi kličejo in poznajo kot Zalo, ki so ji v preteklih sodnih postopkih pravno zaledje nudili odvetniški krogi okoli Lucije Šikovec Ušaj. Leta 2013 je bila takrat 57-letna Rozalija Sedmak na koprskem okrožnem sodišču, po predhodnih 4 obsodbah na pogojne kazni zaradi goljufij in ponarejanja listin, dvakrat na okrajnem ilirskobistriškem in dvakrat na okrajnem sodišču v Postojni, pravnomočno obsojena na dve leti in dva meseca zaporne kazni, ker je družino Črnač iz Rakitnika pri Postojni ogoljufala za 145.500 evrov. https://slovenskenovice.delo.si/novice/kronika/doma/sodnik-ni-nasedel-zaigranemu-kesanju
»Sedmakova na predobravnavnem naroku ni priznala krivde, na sojenju po rednem postopku se je zagovarjala, da je celotni dolg nameravala poplačati, da je Črnačevim že vrnila 75.000 evrov in da so jo sami prosili, da bi oplemenitila njihove prihranke. Zalomilo naj bi se ji leta 2009, ko je sama postala žrtev finančne krize in prelomljenih obljub poslovnih partnerjev in upnikov. Tožilstvo je obtoženki očitalo, da je lažno prikazovala, da denar potrebuje za nakup kmetijskih strojev in sodelovanje pri načrtih gradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri, velike staje za drobnico, na katero bi postavila sončno elektrarno, bioplinarne in velikega rastlinjaka. Družini je poleg vrnitve izposojenega denarja obljubljala, da jim bo pripadla tudi mesečna renta, ko bodo omenjeni projekti začeli delovati in prinašati dobičke.« https://slovenskenovice.delo.si/novice/kronika/doma/sodnik-ni-nasedel-zaigranemu-kesanju
Ko se je v Sloveniji razplamtel boj za lokacije obnovljivih virov energije, je v podjetje GLP inženiring vstopil močan tihi kapital iz Celja in Velenja. V sodni register so kot uradni ustanovitelji in družbeniki podjetja GLP inženiring ob Špeli Sedmak vpisani dve energetsko-finančni družbi:
- LEDRA d.o.o. , matična številka 8573178000, s sedežem na Dunajski cesti 156 v Ljubljani, ki jo vodi celjski podjetnik Mihael Jovan, znan tudi iz trgovsko-gradbenega podjetja Trgo Jovan d.o.o., matična številka 1838922000. V Ledri ima 30-odstotni delež velenjska energetska družba KUS ENERGIJA d.o.o., matična številka 3747042000.
- REGENERATOR d.o.o. , matična številka 6223400000, Novi trg 13, Celje, ki je 70-odstotni lastnik Ledre in v popolni lasti Mihaela Jovana.
Podjetje GLP inženiring je na območju katastrske občine Koritnice v last pridobilo 10 strnjenih kmetijskih parcel v skupni izmeri 226.954 kvadratnih metrov (skoraj 23 hektarjev), na katerih so vpisane stavbne in služnostne pravice v korist holdinga Ledra.
V javnosti in na lokalnih energetskih dogodkih kot terenski operativec in predstavnik podjetja GLP inženiring nastopa Tomaž Čamernik. Ko so se domačini začeli spraševati o namenih tega nepremičninskega »združevanja«, je Čamernik projekt navzven predstavljal kot gradnjo 12 naprednih rastlinjakov za pridelavo zelenjave, pri čemer naj bi bile elektro-inštalacije le spremljevalna dejavnost – v resnici pa so te parcele le strateška podlaga za agrovoltaiko ter infrastrukturne in kabelske koridorje proti grebenom.
Sveže asfaltirana cesta skozi Koritnice // Foto: Ana Ašič
Državni prostorski načrt za PVE Ilirska Bistrica in trk ob zid občine!
Medtem ko so se zemljišča nad Koritnicami zaklepala, je Janez Tratnik s konzorcijem AAE Gamit sprožil uradni postopek za Državni prostorski načrt (DPN) za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica, v državnem prostorskem sistemu voden pod ID akta 4621, ID postopka 263598, velikost območja 1,3 km².
Pobuda, ki jo vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor, zadnja uradna posodobitev gradiva v fazi analize podatkov in usmeritev je zabeležena 11. marca 2026, predvideva postavitev 9 velikih vetrnih elektrarn s skupno močjo 63 MW.
Grebenom nad Ilirsko Bistrico in Šembijami, vrhovi Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica grozijo jekleni kolosi, visoki do 175 metrov.
Vendar je investitorje v Ilirski Bistrici pričakal hladen tuš. V obdobju treh mandatov nekdanjega župana Emila Rojca, inženirja elektrotehnike in nekdanjega samostojnega podjetnika, ki je občino vodil med letoma 2010 in 2022, so energetski projekti na občini uživali naklonjenost in odprta vrata.
Ko pa je ob koncu leta 2022 vodenje občine prevzel dr. Gregor Kovačič, se je politika občine obrnila za 180 stopinj. Občina in Civilna iniciativa Snežnik sta na javni predstavitvi 17. oktobra 2024 v Domu na Vidmu ter v pripombah, ki so jih pristojni zbirali do 31. decembra 2024, ostro zavrnili umeščanje vetrnic v ta občutljivi kraški prostor.
Regijski park Snežnik in boj za oblast
Ker država lahko DPN kljub odporu lokalne skupnosti potiska naprej »od zgoraj navzdol«, se je vodstvo župana Gregorja Kovačiča odločilo za najmočnejše pravno orožje varstva narave. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je 18. junija 2026 s 15 glasovi podpore sprejel Odlok o ustanovitvi Regijskega parka Snežnik, s katerim je zaščitil dragocena neokrnjena območja narave pod Snežnikom.
Merilec vetra nad Koritnicami // Foto: Ana Ašič
Za vetrno energetsko hobotnico je ta odlok pomenil neposredno grožnjo za njihov večmilijonski posel – ob predpostavki, da bi ministrstvo za infrastrukturo in energetiko še sledilo v prejšnji vladi sprejetim odločitvam o subvencioniranju investitorjem vsakega megavata instalirane vetrne energije s 350.000 evri, bi vetrno energetska sprega nad Ilirsko Bistrico le s tem »začetnim« poslom pobrala 22 milijonov in 50 tisoč evrov, kje pa so potem še subvencije za redno obratovanje!?), saj status regijskega parka trajno preprečuje takšne uničujoče in nepovratno degradirajoče posege v naravo, kot so gradnja 175-metrskih vetrnic, betoniranje dostopnih cest za težko mehanizacijo in prekrivanje krajine s predimenzioniranimi polji sončnih panelov.
Odziv omrežja iz Koritnic je bil takojšen in popolnoma usklajen!
Prvič, z referendumsko »blokado«: Že 2. julija 2026, z dopolnitvijo 15. julija 2026, je pobudo za razpis naknadnega občinskega referenduma, s katerim želijo zrušiti Odlok o Regijskem parku Snežnik, vložila prav Špela Sedmak, hčerka bolj slavne Rozalije Sedmak, direktorica in solastnica podjetja GLP inženiring iz Koritnic ter pretendentka za mestno svetnico na listi Demokratov Anžeta Logarja. Po odločitvi upravnega sodišča novembra 2026 je postopek zbiranja podpisov na upravni enoti stekel naprej.
Drugič, in kot že zgoraj omenjeno, z vstopom v politiko: Na aktualnih lokalnih volitvah se namreč Špela Sedmak podaja v neposredni boj za občinsko oblast kot nosilka liste stranke Demokrati Anžeta Logarja, s prvim mestom na njihovi kandidatni listi za občinski svet Ilirske Bistrice – stranke, katere občinski svetnik Dušan Grbec (prestopil od SDS k Demokratom) je na seji 18. junija 2026 glasoval proti Regijskemu parku Snežnik, skupaj z SDS-ovim Borutom Rojcem, sinom Emila Rojca in Lilijano Valenčič, prav tako SDS.
In tretjič, z medijsko ofenzivo in »vrnitvijo« Emila Rojca: Vzporedno s pravnimi manevri se je prek medijev, kot je Nova24TV, kjer je operativni direktor AAE Gamit Janez Tratnik domnevno politično blizu stranki SDS, obenem pa evidentno Emil Rojc kandidira kot županski kandidat SDS, sprožila ostra kampanja proti aktualnemu županu dr. Gregorju Kovačiču. Cilj je jasen: oslabiti Kovačiča, preprečiti uveljavitev Regijskega parka Snežnik ter na županski položaj znova ustoličiti Emila Rojca, ki javno zagovarja stališče, da občina z blokado energetskih projektov izgublja milijonska nadomestila!
Ko torej povežemo vse datume, matične številke, zemljiške izpiske, kronologijo in jedrnata dejstva, postane jasno, da v Ilirski Bistrici ne gre za naključno skrb za lokalne kmete ali proračun občine. Gre za usklajeno operacijo kapitala, od avstrijske cementarne Wietersdorfer, savinjskega podjetja AAE Gamit, celjsko-velenjskega holdinga Ledra in Regenerator, do 23 hektarjev zemljišč podjetja GLP inženiring v Koritnicah.
Vrnitev Emila Rojca na čelo občine in zrušitev Regijskega parka Snežnik sta za te akterje edino zagotovilo, da bodo svoje nepremičninske naložbe na Bistriškem spremenili v beton, jeklo, donosne megavate in lahkotno zaslužene, uzurpirane davkoplačevalske več desetmilijone! Za to in izključno za to gre zdaj v tem lokalnem spopadu po grebenih nad Ilirsko Bistrico in v Ilirski Bistrici!
Dobrodošli v Koritnicah!? // Foto: Ana Ašič
Nad Koritnicami // Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
HVALA!
Foto: Milan Cerar
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025,2026 ©Vse pravice pridržane
