»TO NAVAJANJE NA VOJNO, SMRT, TRPLJENJE IN DEGENERACIJO TER DESTRUKCIJO VSEGA JE TISTO, KAR JE VERJETNO CILJ TEH, KI NAS ZAVESTNO VODIJO V TO SMER!«

»Tisto, kar moti, je sprejeta »vojna miselnost« in izenačevanje uniformiranih oborožencev ter civilistov. Ravnanja in občutenja, ki se nanašajo na smrt ter trpljenje »drugih,« so nepomembna. Važno je le, kar se dogaja osebno »meni« kot posamezniku. Niso važne več nikakršne norme in človečnost, pomembno je le egoistično zadovoljevanje lastnih potreb. Sočloveka se več ne vidi. Še manj pa seveda vidimo kakšno žival ali naravo. In tako pridem do slovenskega prostora, ki ga v vseh zgodbah kroji eden ali nekaj več posameznikov. Tistih, ki odločajo o življenju, zdravju in smrti. Tudi o drugih in drugačnih pogojih življenja. In to je takšnih, da do zla sploh ne pride. Torej preventivnega delovanja. Pa so, kot je videti, popolnoma zgrešili smisel svoje oblasti. Razmisleki o tem, da bo vsakdo od nas preživel, ali pač ne, so preveč v rokah nesposobnih in tudi pokvarjenih. Ta kombinacija nekako ni vredna zaupanja. Pravzaprav je moreča misel, da sicer ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. To navajanje na vojno, smrt, trpljenje in degeneracijo ter dekonstrukcijo vsega je tisto, kar je verjetno cilj teh, ki nas zavestno vodijo v to smer.«

Iz cikla »Rdeče: diptih 1 Središče, mešana tehnika, Živa Agrež, 2024 // Foto: Luka Markež

Odziv: Miloš Šonc, polkovnik, upokojeni častnik Slovenske vojske in veteran vojne za Slovenijo

Odziv na: ŽIV(IN) »NOČEM!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 7. november 2025, https://anaasicsic.com/2025/11/07/zivin-nocem/

Foto: Luka Markež

Naslovna fotografija: Luka Markež

DONACIJA SIC!

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!

10. november 2025

Če je in ostaja Sun Tsujeva »Umetnost vojne« po svoji biti vendarle vojna knjiga in se v njene zahodnjaške prevode prikrade »umetnost« mnogo bolj v smislu veščine kot pa v pomenu umetnosti kot najvišjega izraza človekove ustvarjalnosti, vendarle ne gre spregledati, da se vojna kot najbolj totalni pol človekove uničevalnosti ter umetnost kot najbolj skrajni pol človekove ustvarjalnosti neizogibno srečujeta tako na bojišču, kjer je umetnost pogosto žrtev in tarča vojne in vojaške uničevalnosti ter destrukcije; kot tam, kjer je še mir in se zato zavedno ali nezavedno prav umetnost, poleg civilistov, kot ena od potencialno najbolj ranljivih ciljev, med prvimi zoperstavi vojni in povzdigne glas proti njej. Tudi protivojna razstava »Nočem« slikarke Žive Agrež nam je dokaz za to in nas živo potrjuje v prepričanju, da zlo ne sme prevladati nad življenjem in umetnostjo.

Pa naj so podobe vojne in grozodejstev še tako močne, naj vojna še tako vztraja, kot to, kljub opevanemu premirju, še zmeraj lahko vidimo v Gazi in Izraelu, kjer se nadaljuje boj za izmenjavo trupel. Med Hamasom in Izraelom ni in očitno ne bo prekinitve ognja ter še manj premirja ob ameriškem blagoslovu. Vsi pa so se oddahnili, da so novice izginile iz prvih naslovov in začetnih minut televizijskih medijev. Tudi zadrževanje humanitarne pomoči s strani Izraela, je povezano z vračanjem trupel s strani Hamasa. Ta »trgovina« oziroma blagovna izmenjava »humanitarni kamioni za trupla« je vsaj nenavadna, če že ne človeško degenerirana. Pa očitno nikogar ne moti. Na novo mrtvi oziroma umorjeni, ki se včasih sicer še navajajo v raznih poročilih, očitno niso več zanimiva novica. Z veseljem pa mediji kažejo paradiranje zamaskiranih oborožencev v Gazi, ki naj bi bili razlog za »jedrsko« razrušenje Gaze. Po tiho pa se nadaljuje naseljevanje nasilnih in skrajnih izraelskih kolonizaterjev na Zahodnem bregu. Vse navedeno kaže, da se miselnost in razlogi za genocid niso kaj dosti spremenili. Prav tako se zdi, da so zmagali tisti vojni hujskači, ki vlečejo niti razčlovečenja, genocida, umorov in dobičkov.

Podobno se kaže tudi v drugi klavnici, to je v Ukrajini. »Uspešni« in natančni zadetki ruskih dronov stanovanjskih blokov v naseljih povzročajo žrtve med civilnim prebivalstvom, kar je seveda »nujna« kolateralna škoda vojne, ki se vleče in ki ji ni videti konca. Žrtev je že toliko, da jih nihče več ne šteje. Jih pa vsi skrivajo. So očitno prevelike številke, da bi vojno končali in se lotili pogovorov ter odpravljanja vzrokov zanje. Bolj se »izplača« nadaljevati in vzpodbujati ljudi do »končne zmage.«

»Kljub vsemu«, mešana tehnika, Živa Agrež, 2025 // Foto: Luka Markež

Tisto, kar moti, je sprejeta »vojna miselnost« in izenačevanje uniformiranih oborožencev ter civilistov. Ravnanja in občutenja, ki se nanašajo na smrt ter trpljenje »drugih,« so nepomembna. Važno je le, kar se dogaja osebno »meni« kot posamezniku. Niso važne več nikakršne norme in človečnost, pomembno je le egoistično zadovoljevanje lastnih potreb. Sočloveka se več ne vidi. Še manj pa seveda vidimo kakšno žival ali naravo.

In tako pridem do slovenskega prostora, ki ga v vseh zgodbah kroji eden ali nekaj več posameznikov. Tistih, ki odločajo o življenju, zdravju in smrti. Tudi o drugih in drugačnih pogojih življenja. In to je takšnih, da do zla sploh ne pride. Torej preventivnega delovanja. Pa so, kot je videti, popolnoma zgrešili smisel svoje oblasti.

Razmisleki o tem, da bo vsakdo od nas preživel, ali pač ne, so preveč v rokah nesposobnih in tudi pokvarjenih. Ta kombinacija nekako ni vredna zaupanja. Pravzaprav je moreča misel, da sicer ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. To navajanje na vojno, smrt, trpljenje in degeneracijo ter dekonstrukcijo vsega je tisto, kar je verjetno cilj teh, ki nas zavestno vodijo v to smer.

Predpogoj vsega pa je obvladovanje medijev, širjenje strahu, navajanje na smrt in normalnost vsega tega v našem neposrednem okolju. Tudi v kakšnem mestu z romskim življem ali pa »civilnim prebivalstvom.« Če se s takšno miselnostjo in celo načrtovanim pokritjem v zakonih dosežejo vsi ti cilji, potem manjka samo še »realizacija.« Torej zlo ne nujno v tujini, ampak doma. Če nekateri na eni strani ob vsem tem domoljubno mahajo z zastavami in se rasistično posmehujejo človečnosti, drugi pa »demokratično« in večinsko oblastno človečnost dejansko zanikujejo, potem to našo državo ne čaka nič dobrega. Škoda za vse nas! Pa ni bilo Novo mesto začetek vsega tega ravnanja. Prej posledica.

Miloš Šonc

Grosuplje, 8. novembra 2025

Iz cikla »Rdeče: Ura naših življenj – Feniks«, mešana tehnika, Živa Agrež, 2024 // Foto: Luka Markež

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Iz cikla »Videz nevidnega: Slikarka«, akril, Živa Agrež, 2022 // Foto: Luka Markež

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.

Namen nakazila: DONACIJA SIC!

Koda namena: CHAR

HVALA!

Iz cikla »V dolini reke Krke: Farazetov kotiček 1, akril, Živa Agrež, 2013 // Foto: Luka Markež