»Dominika Švarc Pipan se je vrnila domov. K sebi. In k svojim. Kot je videti po njenem prepričljivem petkovem zreškem nastopu, prežetem s fascinantno in nevarno mešanico živahnega intelekta, pravnega znanja, človeške topline in pristnih čustev, ravno prave mere pronicljive humornosti, obilice nenavadne izvirnosti in nadarjenosti za jasno in razumljivo prezentacijo kompliciranih in duhamornih pravnih in upravnih zadev laični javnosti, pa zagrizene pripravljenosti pomagati, se še učiti ter poglabljati v vse, česar še ne pozna; ter z vsemi, nesporno še nepozabljenimi izkušnjami »blišča in bede« slovenske politike in kapitala; prav tako pa seveda z vsaj delnim poznavanjem »scene«, ki v zakulisjih brezobzirno kroji usodo slovenske narave in družbe; no, po vsem tem se zdi, da Dominiki Švarc Pipan tega »dóma«, tega, kjer je zdaj; kamor je prišla potem, ko je bila do tal »potolčena« in »kamenjana« in »raztrgana«; ko ji lani januarja nihče, tudi mi osebno z našim spletnim portalom, nismo niti malo prizanašali; a se je dvignila in sledila lučki in želji svojega, zdaj že pokojnega očeta, gradbenega inženirja, ki je pred slovesom prosil, da ona in mama, prav tako gradbena inženirka, ter ostali domači, nadaljujejo boj za Ojstrico, za naravo, za ljudi; po vsem tem, torej, se pravzaprav ne le zdi, ampak se kar otipljivo vidi in čuti, da Dominiki Švarc Pipan pa tega zdaj zlepa nihče ne bo vzel! Zdaj je tu! Tu se je našla. Tu in to so zdaj spet njena trdna tla pod nogami! Ti kraji, ta narava, vsi ti prizadeti in iskreni ljudje, ki so na tem, da jim bo ob vsem njihovem težkem, preprostem in skromnem življenju odvzeto in razvrednoteno ter trajno uničeno še to edino, kar imajo, vse to je zdaj njeno čvrsto in čisto kopno po brodolomu v razburkanih in umazanih vodah slovenske politike, v tem morju laži, manipulacij, zahrbtnosti, zlorab javnega denarja, invazivne korupcije in prikritega in odkritega interesnega politkriminala. Kdorkoli je v petek zvečer pozorno poslušal Dominiko Švarc Pipan, ob čemer moramo vsekakor jasno povedati, da smo mi vsi z našega spletnega portala kot njeni dosedanji veliki kritiki izjemno skeptično in z veliko nenaklonjenosti pričakovali njen nastop, zaradi česar smo še posebej ostro prežali na vsako njeno besedo, vendar pa je dejstvo, da je vsak, ki jo je v petek res slišal, lahko videl in začutil predvsem to, da je Dominika Švarc Pipan tako v pravnem in strokovnem kot v humanem smislu spet »na svoji zemlji« prav tu, med temi ljudmi, ki so jo v svoji pristni povezanosti z naravo in vrednotami, ki jih tu živijo, pa z modrostjo srca, ki jo to nosi s seboj, sprejeli takšno in z vsem, kar je, zaradi česar njeni zavezanosti tej »zemlji« in tem ljudem najverjetneje zlepa nihče več ne bo mogel priti do živega. Preveč dobro zdaj ve, kako neprecenljivo dragoceno je vse to!«
Dr. Dominika Švarc Pipan v Zrečah, 16. maja 2025. In njena izvirna in duhovita shema slovenskega prostorskega umeščanja, do katere je prišla, ko se je poglobila v problematiko umeščanja vetrnih elektrarn v prostor // Foto: Ana Ašič
Piše: Ana Ašič
Foto: Ana Ašič
Naslovna fotografija: Ana Ašič
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
20. maj 2025
V petek, 16. maja 2025, pozno popoldne in zvečer je bilo v Večnamenski dvorani Term Zreče prvo veliko vseslovensko srečanje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, ki je nesporno potrdilo več kot prepričljiv NE! vetrnim elektrarnam v Sloveniji.
Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn povezuje enajst civilnih iniciativ, ki, kot so v vabilu zapisali organizatorji, »na svojem lokalnem območju bijejo neenakopravno bitko proti umestitvi vetrnih elektrarn«. To so: CI NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici, CI za Pohorje brez vetrnih elektrarn, CI Loga ne damo, CI proti VE na Paškem Kozjaku, CI za zaščito Parga in Dragarske doline, Odločen NE vetrnim elektrarnam na Boču, Slovenija za Boč, CI za zaščito Senožeških Brd, Krajevna skupnost Vrabče, CI za zaščito Loškega Potoka in CI Snežnik iz Ilirske Bistrice. Glavni koordinator Združenja je zdaj Diego Loredan, dolgoletni borec proti vetrnim elektrarnam iz Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd.
»Skupni cilj iniciativ je ohranitev narave in zdravja ljudi, zato odločno nasprotujemo trditvi, da je gradnja vetrnih elektrarn v javnem interesu javnega zdravja in varnosti. S projekti vetrnic bi investitorji namreč posegli na območja pomembnih naravnih dobrin v bližini naseljenih območij in jih močno degradirali,« poudarjajo v Združenju civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn.
Enajst civilnih iniciativ z novim odločnim korakom v prizadevanjih za Slovenijo brez vetrnih elektrarn!
Potem ko se je že konec lanskega poletja, 28. avgusta 2024, v Ljubljani oziroma v Komendi srečalo 24 predstavnikov civilnih iniciativ, ki se zadnja leta na domala vseh koncih Slovenije borijo proti umeščanju vetrnih elektrarn in obnovljivih virov energije v slovensko neokrnjeno naravo, okolje in življenjski prostor, ter so po takratni poglobljeni izmenjavi mnenj in izkušenj ter tehtni in argumentirani triurni razpravi predstavniki civilnih iniciativ soglasno in odločno sprejeli sklep o tem, da se povežejo v Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, o čemer smo takrat podrobneje poročali tudi na našem spletnem portalu https://anaasicsic.com/2024/08/29/neomajno-odlocni-in-zdruzeni-za-slovenijo-brez-vetrnih-elektrarn-cas-je-za-slogo-in-resnico-cas-je-za-ustavitev-vetrne-in-vsake-okoljske-zlorabe-in-norosti-v-sloveniji/; in je potem 13. novembra 2024 v Komendi Ivan Miklič, starešina Lovske družine Draga Trava, član prvega koordinacijskega odbora Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez VE ter uspešen podjetnik iz Komende in Ljubljane, še enkrat gostoljubno gostil koordinatorje in predstavnike iniciativ pri usklajevanju in načrtovanju nadaljnjega delovanja Združenja; po obeh predhodnih koordinacijskih srečanjih, torej, je tokratno petkovo zreško razširjeno srečanje civilnih iniciativ še nov, odločnejši korak k predstavitvi prizadevanj za Slovenijo brez vetrnih elektrarn kar najširši slovenski javnosti, ki, žal, zaradi manipulacij politike in kapitala, pa tudi medijev, ki so tako s strani prve kot drugega večinsko »na vrvici«, marsikje še zmeraj nima relevantnih informacij o tem, kaj postavitev teh gigantskih, energetsko neučinkovitih, za naravo in okolje uničujočih ter za zdravje ljudi škodljivih industrijskih objektov, sploh pomeni za našo majhno Slovenijo, četudi, kot so ugotavljali razpravljavci v Zrečah, je seveda osveščenost prebivalcev vsaj na prizadetih območjih bistveno večja in drugačna, kot je bila pred dvajsetimi leti, ko so se, kot je v petek izpostavil dr. Gregor Kovačič, župan Ilirske Bistrice, na Ilirskobistriškem levje borili za ohranitev neokrnjene narave in okolja na Volovji Rebri.
Večnamenska dvorana Term Zreče je bila 16. maja zvečer polna do zadnjega kotička. Zgoraj: V prvih vrstah so predstavniki Civilne iniciative NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici, ki jim trenutno najbolj grozijo vetrnice. V drugi vrsti, levo, sta predstavnici Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, druga z leve je Marija Horvat, sicer predsednica Nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana, po rodu iz Trave v Dragarski dolini v občini Loški Potok. // V sredini: Civilna iniciativa Loga ne damo, odločna in odločena, da Žetal in Rogatca, narave in življenja ljudi ne bodo skazili in uničili vetrni monstrumi. // Spodaj: Pohorci ne bodo nikoli dopustili uničenja njihovega Pohorja! // Foto: Ana Ašič
V dvorani z dvesto sedeži, ki je bila nabito polna, tako da je kar nekaj udeležencev več kot tri ure dolgo srečanje ves čas spremljalo stoje, je bilo v petek res neverjetno vzdušje: mirno, dostojanstveno, odločno, prežeto s samozavestjo, ki jo vselej in povsod nosi s seboj le trdno in nepopustljivo zavedanje o lastnem »prav«; samozavest, ki je prisotna le takrat in tam, kjer so prisotne tudi iskrene vrednote skupaj z njunima kraljicama: resnico in pravico.
Sedem sijajnih in kompetentnih govorcev s tehtnimi argumenti proti vetrnicam! In, boj proti vetrnim elektrarnam je izraz razuma, odgovornosti in domoljubja!
Da se tako resnico kot pravico upravičeno pričakuje ne le, ko gre za slovensko naravo in krajino, ampak prav tako in še posebej tudi, ko gre za ljudi in prizadete prebivalci z območij, na katera bi zdaj kapital in politika v brezglavem stampedu za davkoplačevalskimi evro subvencijami in brezskrupuloznim »zelenim« biznisom vsepovprek po Sloveniji umeščala gigantske vetrne elektrarne, ne glede na ceno v naravi in družbi; na vse to, torej, je zbrani avditorij v Zrečah opozorilo sedem sijajnih govorcev; njihovi ekspozeji pa so bili v bistvu tudi jedrni del tega velikega prvega vseslovenskega srečanja Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn.
Župan občine Zreče, mag. Boris Podvršnik, ki je uvodno nagovoril in pozdravil udeležence, je izpostavil pomen ohranjene narave in okolja za Zreče, za gospodarstvo in turizem njihove občine in za vso Slovenijo ter poudaril, da je nasprotovanje umeščanju vetrnih elektrarn v slovensko neokrnjeno naravo ne le razumno in odgovorno, ampak tudi domoljubno dejanje, obenem pa je pravica ljudi, da se borijo za svoj dom in življenje, kot si ga na svojem želijo živeti; občina Zreče in on sam kot župan vsa prizadevanja za Slovenijo brez vetrnih elektrarn podpirata.
Mag. Boris Podvršnik, župan občine Zreče je pozdravil vse civilne iniciative, jih podprl v njihovih prizadevanjih in poudaril, da je nasprotovanje umeščanju vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo in okolje gesta razuma, odgovornosti in domoljubja. // Spodaj: O nesprejemljivosti prevlade energetskega »javnega interesa« nad varovanjem in ohranjanjem edinstvenih vrednot naravne in kulturne dediščine ter biotske pestrosti in zdravega življenjskega okolja je jedrnato govoril župan Ilirske Bistrice dr. Gregor Kovačič, geograf in »veteran« iz »bojev« proti umeščanju vetrnih elektrarn na Volovjo Reber pred dvajsetimi leti, v edinstveno naravno, kulturno in simbolno krajino pod Snežnikom, ki je zdaj ponovno napadena s strani brezskrupulozne kapitalske in politično birokratske »provetrnične« slovensko avstrijske naveze, podobno in z istimi investitorji kot je to na širšem senožeško divaško kraškem območju Senožeških Brd, Dolenje vasi, Vrabč in Griškega Polja. // Foto: Ana Ašič
O vetrni energiji v Sloveniji in nujnosti premišljenega pristopa v razpravah o njej ter upoštevanju dejstva, da je na evropskih kartah prevetrenosti in primernosti umeščanja vetrnic Slovenija sistematično označena kot »neprimerna za vetrne elektrarne«, je podprto s slikovitim vizualnim gradivom govoril Diego Loredan, glavni koordinator Združenja CI za Slovenijo brez vetrnih elektrarn in eden od prvoborcev proti vetrnim elektrarnam na Senožeškem in v Sloveniji. Župan občine Ilirska Bistrica, geograf dr. Gregor Kovačič, ki se je v uspešnem boju proti umeščanju vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo in okolje pod Snežnikom kalil že pred dvajsetimi leti v boju za Volovjo Reber, pa se je v svojem avtentičnem govoru dotaknil nesprejemljivosti prevlade »javnega interesa« energetike nad varovanjem in ohranjanjem edinstvenih naravnih in simbolnih krajinskih in prostorskih vrednot na Slovenskem.
Na to se je v svoji tehtni razpravi navezal tudi profesor in veterinar dr. Peter Kruljc, vodja Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline v občini Loški Potok, ki je podobno kot ostali razpravljavci eksplicitno opozoril, »da državljanom Slovenije v lastni domovini, pod pretvezo javnega interesa, ki to v resnici ni, grozi uničenje življenjskega okolja, zdravja, neokrnjene narave, pa tudi mnogih prostoživečih živali. Za vsem stoji nenasiten pohlep, brezbrižnost in brezmejna aroganca kapitala in prisklednikov, ki so državi pomembnejši od interesov in varstva lastnih državljanov.« Mag. Tomaž Ogrin, dolgoletni naravovarstvenik, magister kemijskih znanosti, upokojeni nekdanji sodelavec Inštituta Jožef Stefan in predstavnik Mednarodnega okoljskega društva Alpe Adria Green, pa je prav tako z naravoslovno eksaktnostjo opozoril na zdravju škodljiv vpliv nizkofrekvenčnih hrupov in infrazvoka, ki nastaja pri delovanju vetrnih elektrarn, vprašanju odmikov od bivališč ter na v vsem tem brezpraven položaj slovenskih prebivalcev, saj slovenska država prav na teh področjih nima sprejete ustrezne zakonodaje.
Pisani živalski svet Parga v Dragarski dolini, kot ga je za vizualizacijo svoje razprave pripravil dr. Peter Kruljc. // V sredini: Gozdni Joža je maskota pohorskih in zdaj vseslovenskih borcev za varovanje narave in okolja pred vetrnimi zablodami z močnimi in odločnimi sporočili. // Spodaj: Gozdni Joža in predstavniki Civilne iniciative NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici // Foto: Ana Ašič
Bister in precizen »ženski« NE! vetrnicam v Sloveniji!
O tem, kar pa vendarle trenutno obstaja v slovenskem in evropskem pravnem redu, o pravicah javnosti do informiranja in informiranosti, pa sodelovanja in pravnih sredstev v postopkih umeščanja vetrnih elektrarn v prostor, je v izjemni predstavitvi nazorno izpostavila dr. Dominika Švarc Pipan, danes samostojna pravna svetovalka in nekdanja pravosodna ministrica Republike Slovenije, ki je med drugim izjemno pronicljivo opazila in opozorila na zavedne ali nezavedne nedoslednosti že pri samem prevajanju oziroma pri nekako ne dovolj jasnem in eksplicitnem poimenovanju »presoj vplivov na okolje«, pri čemer, tako dejansko stanje opaža Švarc Pipanova, slovenski pravni in upravni red govori o »Celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO)« in o »Presoji vplivov na okolje (PVO)«, kar je tako z laičnega kot pravnega vidika nekako nejasno in zamegljeno ter težko razvidno in ne dovolj eksplicitno razmejeno, za kaj v enem ali drugem primeru v resnici gre. Evropska zakonodaja namreč to, kar je pri nas PVO, »Presoja vplivov na okolje«, imenuje »Environmental Impact Assessment«, kjer je že iz imena razvidno, da gre za ožje, direktne, neposredne vplive na dani prostor oziroma območje umeščanja; to, kar je pri nas CPVO, »Celovita presoja vplivov na okolje«, pa se v Evropi sicer imenuje »Strategic Environmental Assessment«, je opozorila Švarc Pipanova, tako da je že iz imena jasno, da gre pri slednji za predhodno, širšo, strateško presojo vplivov in širše, strateške razmisleke o primernosti umeščanja posameznih dejavnosti in objektov v prostor, kar bi bilo neizogibno in nujno potrebno tudi na Slovenskem, še posebej pri energetiki ter aktualnih umeščanjih obnovljivih virov energije in vetrnih elektrarn v občutljivo slovensko naravo, okolje in prostor. Obenem je dr. Dominika Švarc Pipan v svoji razpravi odkrito in jasno spregovorila tudi o podcenjevanju in zasmehovanju, ki ga je pri sedanjem zastopanju treh civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam in dveh civilnih iniciativ s področja hidroenergije s strani vpletenih interesnih akterjev in celo pristojnih državnih institucij zaznala v odnosu do prizadetih prebivalcev in vseh, ki se borijo za naravo, za svoj dom in domači kraj; kar pa je po njenem mnenju tako v pravnem kot človeškem smislu popolnoma nesprejemljivo in nedopustno!
Da se prav zato prizadeti prebivalci in civilne iniciative nikakor ne mislijo ustaviti pri svojem tehtnem in argumentiranem, z dokazi podkrepljenem nasprotovanju vetrnim elektrarnam ter uničevanju in razvrednotenju naravnega ter življenjskega in bivalnega okolja širom Slovenije pa je v petek zvečer v svoji razpravi jasno povedala tudi Felicita Medved, geografinja, nekdanja predsednica Evropskega liberalnega foruma, predavateljica na Upravni akademiji ter lastnica ene najstarejših kmetij, v pisnih virih prvič omenjene leta 1324, ki se v enem delu nahaja na območju Državnega prostorskega načrta o polju vetrnih elektrarn Ojstrica. Medvedova je v tem smislu zbrani avditorij seznanila z bližajočim se dogodkom, ko bo Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn z več področnimi strokovnjaki 2. junija 2025 v Državnem svetu podrobno in večplastno seznanilo tako državne svetnike kot širšo slovensko javnost o vsej problematičnosti umeščanja vetrnih elektrarn v slovensko naravo, okolje in prostor; pri čemer je Medvedova že v petek, zaradi neadekvatne slovenske zakonodaje s področja hrupa in varovanja zdravja ter nesprejemljive degradacije naravne in kulturne krajine, izpostavila zahtevo za moratorij na umeščanje vetrnih elektrarn v slovenski prostor, dolgoročno pa njihovo popolno zavrnitev.
»Loga ne damo!«, »Ohranimo Pohorje«, »Paškega Kozjaka ne damo!«, »Tace stran od Pohorja!«, »Odločen NE! vetrnicam na Boču!«, »NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici!«, ljudje z vseh najlepših koncev Slovenije se že leta vztrajno borijo za ohranitev tega, za kar bi se v prvi vrsti morala slovenska država in njena politična in upravna nomenklatura, ki pa že leta eksplicitno kaže, da le pokleka in hlapčevsko izvršuje migljaje slovenske in evro lažne eko agende, ki si jo je povsem podredil brutalni politkriminalni kapital z milijardnimi zlorabami davkoplačevalskega denarja slovenskih in evropskih državljanov! Tudi tokratna civilno iniciativna sporočila iz Zreč so jasna! Tega edinega, kar imamo, ne damo! // Foto: Ana Ašič
Tea Lubej z Ojstrice je prebrala pet jasnih in prepričljivih zahtev Združenja CI za Slovenijo brez vetrnih elektrarn! In, trdoživa tisa za neuklonljivost!
Na koncu je Maja Mešl Štravs, članica Civilne iniciative proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, ki je vešče moderirala srečanje, povabila Teo Lubej, zdaj že večinoma vsej slovenski javnosti dobro znano neuklonljivo in nepopustljivo bojevnico z Ojstrice nad Dravogradom, ustanovno članico tamkajšnje Civilne iniciative NE vetrnim elektrarnam na Ojstrici, mamo treh deklic, ki ob vsem svojem delu skupaj s soprogom Jožetom Očkom oživlja in skrbi za kmetijo na Košenjaku, kjer družina tudi živi, no, na koncu je bila ta drobcena, a neverjetno močna Tea povabljena da prebere enotno sprejete sklepe in zahteve tega prvega vseslovenskega srečanja Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, kjer so zapisali, da zahtevajo »ustavitev vseh postopkov umeščanja vetrnih elektrarn zaradi ogrožanja zdravja, onesnaženja vodnih virov in uničenja narave ter življenjskega prostora ljudi in živali«.
Potem pa so v petih sklepih navedli: » Prvič, odločno in ostro nasprotujemo trditvi Vlade RS, da je gradnja vetrnih elektrarn »v interesu zaščite javnega zdravja in varnosti«. Dejstva in strokovna mnenja dokazujejo ravno nasprotno. Drugič, zahtevamo, da se upošteva volja ljudi, ki živijo na vplivnem območju in stališče lokalne skupnosti. Spomnimo se izjave ministra Bojana Kumra: »Če ljudje vetrnic ne sprejmejo, jih tam ne bo.« Tretjič, nasprotujemo obstoječi zakonodaji, ki omogoča prevlado javnega interesa pridobivanja električne energije nad varovanjem narave. Četrtič, poudarjamo, da so slovenski gozdovi rekorderji v absorpciji CO2 na hektar na leto (letno do 9 ton akumuliranega CO2/ha) – in mi bi jih posekali? Petič, zagovarjamo trditev, da Slovenija ni primerna za gradnjo vetrnih elektrarn in v podporo navajamo ugotovitve iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), verzije 5:
• Možnost za izrabo vetrne energije v Sloveniji je nizka, saj 45 odstotkov vseh gospodinjstev živi na podeželju, kar je precej več od povprečja EU (23 odstotkov).
• Zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom in infrazvokom.
• V Sloveniji je 355 območij Natura 2000.
• V Sloveniji živi okrog 22 tisoč živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi jih je več kot 2 tisoč uvrščenih na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
• Slovenija spada med najbolj biotsko pestre države v evropskem in svetovnem merilu in pomembno prispeva h globalnim ciljem na področju biotske raznovrstnosti.«
Ljudje s Pohorja in njegovih pobočij ter z vse Slovenije »od vzhoda do zahoda, od severa do juga« so trdno odločeni, da jim ne bo nihče v imenu lažnih agend in »zelenega« biznisa uničeval gozdov, vodnih virov, narave in življenjskega okolja! // Spodaj: Na koncu je Iztok Vrščaj, gozdar in lovec iz Rogatca, predstavnike civilnih iniciativ in vse govorce simbolno obdaril s sadikami trdožive, neuklonljive in nezlomljive tise. Na fotografiji skrajno levo je Maja Mešl Štravs iz Civilne iniciative proti vetrnim elektrarnam na Paškem Kozjaku, ki je vešče moderirala srečanje; spredaj, z dvignjenimi rokami, pa je Diego Loredan, koordinator Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn. // Foto: Ana Ašič
Za simbolno potrditev, trdoživost in neuklonljivost civilnih iniciativ, njihovih vodij, predstavnikov, članov in vseh, ki se zavzemajo za naravo, okolje in ljudi ter se kleno postavljajo proti degradaciji in uničenju slovenske naravne in kulturne krajine, pa je čisto na koncu več kot triurnega srečanja Iztok Vrščaj, gozdar in lovec iz Lovske družine Rogatec ter član civilne iniciative iz Rogatca, predstavnikom prisotnih civilnih iniciativ ter vsem nastopajočim govorcem podelil sadike trdožive tise, ki, kot je rekel, »naj vas vse spominja in spodbuja k vztrajnosti in nezlomljivosti pri našem skupnem boju za naravo in življenje v lepem in zdravem okolju«.
In še. Tega Dominiki Švarc Pipan nihče ne bo vzel!
Takšna dejanska in simbolna odločna in prepričljiva enotnost ter jasna artikulacija tega, k čemur Združenje civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn stremi, je seveda pomemben dosežek prvega antivetrničnega vseslovenskega majskega srečanja v Zrečah.
Vsekakor pa je v kontekstu zreškega srečanja in vsega, kar je pozitivnega prineslo tako združenim kot posameznim civilnim iniciativam, prav tako pa tudi širši slovenski naravovarstveni in okoljevarstveni ter laični javnosti, a tudi posamičnim strokovnim in interesnim javnostim, nujno izpostaviti tudi že zgoraj omenjeni presenetljiv nastop nedavne ministrice za pravosodje.
Ta je preprosto pokazal, da se je Dominika Švarc Pipan vrnila domov. K sebi. In k svojim. Kot je videti po njenem prepričljivem petkovem zreškem nastopu, prežetem s fascinantno in nevarno mešanico živahnega intelekta, pravnega znanja, človeške topline in pristnih čustev, ravno prave mere pronicljive humornosti, obilice nenavadne izvirnosti in nadarjenosti za jasno in razumljivo prezentacijo kompliciranih in duhamornih pravnih in upravnih zadev laični javnosti, pa zagrizene pripravljenosti pomagati, se še učiti ter poglabljati v vse, česar še ne pozna; ter z vsemi, nesporno še nepozabljenimi izkušnjami »blišča in bede« slovenske politike in kapitala; prav tako pa seveda z vsaj delnim poznavanjem »scene«, ki v zakulisjih brezobzirno kroji usodo slovenske narave in družbe; no, po vsem tem se zdi, da Dominiki Švarc Pipan tega »dóma«, tega, kjer je zdaj; kamor je prišla potem, ko je bila do tal »potolčena« in »kamenjana« in »raztrgana«; ko ji lani januarja nihče, tudi mi osebno z našim spletnim portalom, nismo niti malo prizanašali; a se je dvignila in sledila lučki in želji svojega, zdaj že pokojnega očeta, gradbenega inženirja, ki je pred slovesom prosil, da ona in mama, prav tako gradbena inženirka, ter ostali domači, nadaljujejo boj za Ojstrico, za naravo, za ljudi; po vsem tem, torej, se pravzaprav ne le zdi, ampak se kar otipljivo vidi in čuti, da Dominiki Švarc Pipan pa tega zdaj zlepa nihče ne bo vzel!
Kdorkoli je v petek zvečer pozorno poslušal Dominiko Švarc Pipan, je lahko videl in začutil predvsem to, da je tako v pravnem in strokovnem kot v humanem smislu spet »na svoji zemlji« prav tu, med temi ljudmi, ki so jo v svoji pristni povezanosti z naravo in vrednotami, ki jih tu živijo, pa z modrostjo srca, ki jo to nosi s seboj, sprejeli takšno in z vsem, kar je, zaradi česar njeni zavezanosti tej »zemlji« in tem ljudem najverjetneje zlepa nihče več ne bo prišel do živega. // Spodaj: Dr. Dominika Švarc Pipan v resnem in zavzetem pogovoru z Brigito Bertok, vodjo Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka. Desno od Bertokove je inženir Borut Grahek iz Civilne iniciative Odločen NE vetrnim elektrarnam na Boču. // Foto: Ana Ašič
Zdaj je tu! Tu se je našla. Tu in to so zdaj spet njena trdna tla pod nogami! Ti kraji, ta narava, vsi ti prizadeti in iskreni ljudje, ki so na tem, da jim bo ob vsem njihovem težkem, preprostem in skromnem življenju odvzeto in razvrednoteno ter trajno uničeno še to edino, kar imajo, vse to je zdaj njeno čvrsto in čisto kopno po brodolomu v razburkanih in umazanih vodah slovenske politike, v tem morju laži, manipulacij, zahrbtnosti, zlorab javnega denarja, invazivne korupcije ter prikritega in odkritega interesnega politkriminala.
Kdorkoli je v petek zvečer pozorno poslušal Dominiko Švarc Pipan, ob čemer moramo vsekakor jasno povedati, da smo mi vsi z našega spletnega portala kot njeni dosedanji veliki kritiki izjemno skeptično in z veliko nenaklonjenosti pričakovali njen nastop, zaradi česar smo še posebej ostro prežali na vsako njeno besedo, vendar pa je dejstvo, da je vsak, ki jo je v petek res slišal, lahko videl in začutil predvsem to, da je Dominika Švarc Pipan tako v pravnem in strokovnem kot v humanem smislu spet »na svoji zemlji« prav tu, med temi ljudmi, ki so jo v svoji pristni povezanosti z naravo in vrednotami, ki jih tu živijo, pa z modrostjo srca, ki jo to nosi s seboj, sprejeli takšno in z vsem, kar je, zaradi česar njeni zavezanosti tej »zemlji« in tem ljudem najverjetneje zlepa nihče več ne bo prišel do živega. Preveč dobro zdaj ve, kako neprecenljivo dragoceno je vse to!
Odlična novica! In, alkimična zmaga, ki jo vsi boleče potrebujemo!
Ko smo ob koncu srečanja preverjali naše vtise in smo dr. Dominiki Švarc Pipan neposredno postavili nekaj vprašanj, so njeni odgovori le dodatno potrdili pravilnost naših domnev. »Da, res je, tu sem se našla! Čutim, da je to res nekako moje področje, da je to tisto, kjer lahko pomagam, kjer res lahko nekaj naredim,« je z očitno njej lastno razorožujočo živostjo odkrito in živahno pritrdila našim opažanjem.
To je ne le osupljiva, ampak je res dobra, odlična novica za slovensko naravo in okolje ter za vse, ki si prizadevamo za varovanje in ohranjanje te naše neprecenljive dediščine in edinega resničnega vira in izvira za človeka in vsakega živega bitja vredno življenje tu in zdaj in na vekomaj!
Zdaj pa, z vsemi, tudi tistimi najbolj brutalnimi in bolečimi spoznanji o tem, česa vse so sposobni slovenska politika, interesi in kapital ter sprega vseh treh, če nisi ob njih milijon odstotno pozoren in pretkano neizprosen, z vsem tem, torej, samo naprej!
Dominika Švarc Pipan zdaj že gotovo ve ali pa vsaj intuitivno čuti, da je to nujno ne le zaradi očeta in mame in brata in zaveze, ki jo je dala njim; ne le zato, ker dela in posla tu zlepa ne bo zmanjkalo; ampak predvsem tudi zato, da se veliki poraz s predanostjo dobremu in pravičnemu alkimično pretvori v veliko zmago!
Prav to, takšen epilog pa v tem trenutku boleče potrebujemo mi vsi. Ne le Dominika Švarc Pipan, ne le slovenska narava in prizadeti ljudje, ampak prav vsa Slovenija, ki mora končno, tu in zdaj, v tem totalnem vrednostnem kaosu in pogubni eroziji zdravega razuma, poštenosti, integritete in človečnosti, videti in doživeti resnično in katarzično zgodbo o tem, da se vsak od nas, naj se nam zgodi še tako velika napaka, lahko vendarle vselej v pravem vstajenskem duhu vrne na pot resnice in pravice ter vsega, kar obe vsem nam prinašata dobrega, trajnega in neodtujljivega! Res, vsak. Če le hoče videti in slišati njun klic! In se mu, kot Dominika Švarc Pipan, odzove. Ter se vrne domov. V objem pristne resničnosti, ki zmeraj nezmotljivo govori in šepeta, kaj je res in kaj je prav.
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
HVALA!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025 ©Vse pravice pridržane. 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
