»Ti si vstal za mir. Mi pa kopičimo orožje, tekmujemo za »še več«, za še bolj morilsko, da bi drugim pognali strah v kosti, da bi jih odrinili od nas, da bi jih prisilili k molku, da bi jim zadrgnili zanko…Ti si vstal za mir. Sprejel si veliki poraz in se pustil pribiti na križ, da bi nas oblekel v svobodo; potopil si se v zlo in smrt, da bi nas smrti obvaroval; pustil si se umoriti, da bi nas odvrnil od pobijanja; izkrvavel si za nas, da ne bi več prelivali krvi. Ti si vstal za mir. Sprejel si zapuščenost, da bi nam prinesel bližino; dopustil si, da so te sramotili, da bi nam povrnil dostojanstvo; naložil si si naše grehe, da si nam podaril odpuščanje – zato je na kraju smrti vzcvetelo življenje, zato je na kraju teme zasijala luč, zato je na kraju sovraštva pognala ljubezen. Ti si vstal od mrtvih. Daj, da vstanemo s Teboj! Daj, da bomo verjeli v prihodnost, ki si nam jo ustvaril; daj, da bomo sprejeli ljubezen, ki si nam jo podaril; daj, da se bomo spoštovali in ljubili, saj si za vse umrl in vstal!« se v svoji letošnji velikonočni pesmi na Vstalega obrača pesnik p. Pavle Jakop, priljubljeni frančiškanski pater in župnik Marijinega oznanjenja v Ljubljani na Tromostovju.
Foto: Ana Ašič
Njegove pesmi z univerzalno sporočilnostjo, utemeljeno na najvišjih skrivnostih krščanskega etosa, pa pretkane z izjemno humanostjo ter z do vsega stvarstva ljubečo karizmo svetega Frančiška Asiškega in prežete s patru Pavletu lastno senzibilnostjo, poetiko in etiko srca, so zdaj že tradicionalna stalnica in nepogrešljiv del prazničnih voščil na našem spletnem portalu, saj so prav to tiste duhovne in karizmične podstati, iz katerih tudi mi venomer črpamo navdih in moč za javno delovanje. Letos se nam zdi, da je k močnim in v današnjem svetu, žal, boleče aktualnim mislim in besedam patra Pavleta mogoče postaviti le podobe najlepše javne upodobitve Kristusa Odrešenika na Slovenskem, ki v vsej svoji vstajenski mogočnosti in obenem transcendentni brezpogojni ljubezni do najbolj ubogih, zatiranih, prezrtih, obupanih, nevidnih in neslišnih stoji in bdi nad nami vsemi na Ljubljanskem gradu.
Foto: Ana Ašič
»Vsi gledajo in opazijo le kose,« sem pred dvema tednoma zato, da ju ustavim, prijela za roko prijateljico in prijatelja iz čisto drugega konca Slovenije, s katerima smo se prav tam prvič po dolgem času spet srečali. »Roke pa ne vidijo,« je prijateljica takoj odvrnila, me objela in se med obhodom in občudovanjem edinstvene stvaritve Stojana Batiča, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v slovenski javni prostor postavil Kristusa Rešenika, sicer zakritega z »ubogo gmajno« slovenskih kmečkih uporov, a prav zato toliko bolj veličastnega, ganjeno zahvaljevala, da sva ju pripeljala in jima odstrla ta čudovit kraj, kamor se, če le čas dopušča, venomer znova, dan za dnem v poslednjih sončevih pramenih po svežo moč in navdih podajajo tudi naši koraki, naše misli in besede. Kristus Rešenik na Ljubljanskem gradu ni namreč le varuh in zaščitnik in poslednja uteha in edinstvena moč vseh ubogih in preganjanih, ampak je tudi tista Božja roka, ki bdi in se steguje nad kose, nad orožje, nad vse hudo, ki ga povzroči; in nas tako kot letošnja velikonočna pesem patra Pavleta opominja in spominja: »Izkrvavel sem za vas, da ne bi več prelivali krvi!« Ter nas nemo, a ultimativno vabi: »Predragi! Iščite in delujte za mir! To je vstajenje in življenje!«
Foto: Ana Ašič
Pesem: p. Pavle Jakop
Uvod: Ana Ašič
Foto in naslovna fotografija: Ana Ašič
20. april 2025
Ti si vstal za mir.
Mi pa kopičimo orožje,
tekmujemo za »še več«,
za še bolj morilsko,
da bi drugim pognali strah v kosti,
da bi jih odrinili od nas,
da bi jih prisilili k molku,
da bi jim zadrgnili zanko…
Ti si vstal za mir.
Sprejel si veliki poraz
in se pustil pribiti na križ,
da bi nas oblekel v svobodo;
potopil si se v zlo in smrt,
da bi nas smrti obvaroval;
pustil si se umoriti,
da bi nas odvrnil od pobijanja;
izkrvavel si za nas,
da ne bi več prelivali krvi.
Ti si vstal za mir.
Sprejel si zapuščenost,
da bi nam prinesel bližino;
dopustil si, da so te sramotili,
da bi nam povrnil dostojanstvo;
naložil si si naše grehe,
da si nam podaril odpuščanje –
zato je na kraju smrti vzcvetelo življenje,
zato je na kraju teme zasijala luč,
zato je na kraju sovraštva pognala ljubezen.
Ti si vstal od mrtvih.
Daj, da vstanemo s Teboj!
Daj, da bomo verjeli v prihodnost,
ki si nam jo ustvaril;
daj, da bomo sprejeli ljubezen,
ki si nam jo podaril;
daj, da se bomo spoštovali in ljubili,
saj si za vse umrl in vstal!
P. Pavle Jakop
Ljubljana, april 2025
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024,2025©Vse pravice pridržane.