EDINSTVENA MITSKA POKRAJINA POD SNEŽNIKOM! TU SO VETRNE ELEKTRARNE NEDOPUSTNE! ŠE VEČ, NJIHOVA UMESTITEV V TA, NARAVNO IN KULTURNO BOGAT PROSTOR BI BIL ČISTI VANDALIZEM!

»Ali znamo ceniti prostor, v katerem živimo?« se sprašuje dr. Ladislav Placer, geolog, raziskovalec rudišč, Dinarskega gorstva in Alp, ter ob tem tehtno in argumentirano opozarja slovensko strokovno, politično, odločevalsko, zainteresirano, kritično in laično javnost na, za slovensko identiteto in državnost, izjemen pomen prostora nad Ilirsko Bistrico, kjer se na enem največjih ohranjenih fosilnih plazov na svetu nahaja mitska pokrajina predslovanske in slovanske religijske dediščine in verjetnega zgodnjesrednjeveškega slovanskega upravno-religijskega središča! Točno tam, kjer zdaj slovenska politika in interesi spet skušajo kratkovidno in arogantno vsiliti uničujočo umestitev vetrnih elektrarn v neprecenljivo dragoceno naravno in kulturno okolje! »Mitske pokrajine slovanskega religijskega izvora so raztresene po vsem sedanjem in zgodnjesrednjeveškem slovanskem svetu, ki ni več poseljen s Slovani, vendar nikjer ni tako blizu skupaj treh Devinov, ki po dosedanjem vedenju predstavljajo mesta darovanja. Ti dajejo tej mitski pokrajini izjemen pomen. Smo na prostoru slovanske religijske dediščine, v bližini katere se nahajajo kraji Knežak, Šembije, Koseze, Dolnji in Gornji Zemon, ki kažejo na morebitni sočasni obstoj slovanske posvetne oblasti. Končno oceno o pomenu tega prostora bodo dale nadaljnje arheološke in zgodovinske raziskave, toda to, kar poznamo danes, kaže na povezanost med naravno dediščino ter predslovansko in slovansko religijsko dediščino, ki ima v slovanskem primeru znake verjetnega zgodnjesrednjeveškega upravno-religijskega središča,« poudarja dr. Ladislav Placer ter nam v pričujočem tekstu, ki bi ga res moral prebrati vsak Slovenec in državljan Republike Slovenije, z besedo in sliko nazorno predstavi edinstvenost te naravne in kulturne vrednote ter mitične pokrajine pod Snežnikom.

Foto: Ana Ašič

Piše // Gostujoče pero: Dr. Ladislav Placer

Uvod: Ana Ašič

Fotografije in vizualizacije: Dr. Ladislav Placer, Ana Ašič

Naslovna fotografija: Ana Ašič

15. marec 2025

Prostorsko načrtovanje je zahteven in kompleksen proces, za katerega v Sloveniji še nimamo izdelanih vseh potrebnih mehanizmov, ki bi omogočali dolgoročno neškodljivo, torej državniško odločanje.

Da ne bi govorili v prazno, si oglejmo primer Ilirske Bistrice, kjer je 17. oktobra 2024 pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za okolje podnebje in energijo ter investitorja AAE Gamit, potekala javna predstavitev pobude o »Državnem prostorskem načrtu za polja vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica«.

Ne glede na to, ali bo pobuda sprejeta ali zavrnjena, je potrebno ob tej priložnosti spregovoriti nekaj o pomenu prostora, na katerem naj bi stala omenjena polja, saj je videti, da ta ni tako znan, kot bi bilo ob takih odločitvah to pričakovati v organizirani in trajnostno naravnani državni skupnosti.

Če bi bilo tako, danes o vetrnih elektrarnah v Ilirski Bistrici ne bi bilo potrebno ne razpravljati, ne pisati. Tu ne gre samo za naravne in kulturne spomenike ter vodo, ptice, biotope in podobno, kar je že urejeno z zakoni in predpisi, temveč za celoten prostor z geološko, geografsko, arheološko, zgodovinsko, nacionalno in državotvorno identiteto, ki tvori izjemno harmonično celoto. Foto: Ana Ašič

To moramo poznati, da je ne uničujemo. K uničevanju pa ne napeljuje le nevednost, temveč tudi pohlep po dobičku in posedovanju, ki se skriva za »nujnim in neizbežnim sledenjem napredku«. Vendar je razvoj vedno in v vsakem primeru lahko skladen, sonaraven in ne razdiralen.

Predlagana polja vetrnih elektrarn naj bi po besedah investitorja ustrezala vsem predpisom: tehničnim, ekološkim, zdravstvenim, naravovarstvenim in tako naprej. Ker je zakonodaja pisana tako, da ne ovira »razvoja«, ne pomeni zaščite, temveč prej podlago za zakonito degradacijo.

Da bi vedeli, o čem teče beseda, si pobliže oglejmo prostor nad Ilirsko Bistrico, ki je predstavljen na sliki, kjer so označena mesta načrtovanih elektrarn/stolpov (1). Te so razporejene na treh poljih (2), s tremi elektrarnami v vsakem polju. Vse skupaj je zajeto v »območje pobude pridobivanja smernic izvajanja« (3), kot se učeno reče širšemu območju gradnje, ki je evfemizem za uničenje in »ponovno vzpostavljanje prvotnega stanja«. Tu bi bile izdelane poti in drugi trajni spremljajoči objekti.

Legenda

1 vetrna elektrarna / stolp, 2 polje treh vetrnih elektrarn, 3 območje gradnje in poznejšega upravljanja, 4 splazela zemeljska gmota, 5 polkrožni odlomni rob plazu, 6 manjši plaz, 7 rob Snežniške planote, 8 rob Snežniške planote pred nastankom plazu, 9 odlomni rob plazu pred nastankom manjšega plazu, 10 flišno erozijsko okno pri Knežaku, 11 Japodska jama, 12 presihajoče jezero, 13 izvir, 14 gradišče / kaštelir, 15 obdelovalna površina pripadajoča gradišču, 16 vrh, ki ima slovansko mitsko ime, 17 piramidalna skala Baba, 18 kraj, katerega ime kaže na morebiten obstoj slovanskega upravnega središča Avtor vizualizacije in legende: Dr. Ladislav Placer

Prostor, o katerem govorimo, je imel skozi geološko in človeško zgodovino zanimiv razvoj. Preskočimo desetmilijonletja geološkega razvoja in se ustavimo v pliocenu, pred 5 do 2,5 milijona leti, ko je že bila vzpostavljena osnovna mreža današnjega porečja. Oblikovala ga je predhodnica reke Reke s pritoki. Hitrejša denudacija iz eocenskega fliša zgrajene pokrajine – Brkini, porečje Reke – je že povzročila nastanek geomorfološke stopnje nasproti odpornejšim krednim in paleogenskim apnencem, ki so bili konec eocena pred 34 do 37 milijon leti narinjeni na fliš, Snežniški nariv. Ti apnenci tvorijo danes prepadne stene nad dolino in rob Snežniške planote (7), fliš pod njimi je viden v dnu pobočij in v erozijskem oknu pri Knežaku (10). Erozijska moč Reke je povečevala višinsko razliko med dnom doline in robom Snežniške planote, s čimer se je povečevala splošna nestabilnost pobočja.

Največji ohranjeni rotacijski plaz v tem delu Evrope in eden največjih na svetu

Potresna dejavnost ob Raškem prelomu je verjetno v pliocenu povzročila sprožitev največjega rotacijskega plazu v tem delu Dinarskega gorstva in južnih Alp, ki ima še danes ohranjene vse geomorfološke značilnosti.

Foto: Ana Ašič

Proti dolini se je sprožila velika zemeljska gmota, ki jo lahko sorazmerno natančno omejimo (4), na kateri stoji mesto Ilirska Bistrica. Od plazu se je ohranil tudi polkrožni odlomni rob (5), ki ima obliko polkrožnega grebena. Del roba Snežniške planote se je skupaj s plazom porušil, lahko pa danes določimo njegov prvotni potek (8). Pozneje se je zaradi manjšega plazu (6) porušil tudi del odlomnega roba (5). Tudi tu lahko rekonstruiramo njegov prvotni potek (9).

Po opisanem geološkem scenariju je nastal relief v katerem sta izstopala polkrožni greben (5) in Japodska jama (11), ki je stala sredi splazele gmote v središču polkroga, kar je pozneje v očeh častilcev naravnih kultov predstavljalo izjemno mitsko pokrajino. Ti so na karbonatnem robu Snežniške planote (7) našli ugodne razmere za izgradnjo višinskih utrjenih naselij/gradišč ali kaštelirjev (14). V bližini so bile tudi primerne površine za kmetijsko obdelavo na karbonatnih in flišnih tleh. Na prvih so se ohranili tisočletni sledovi gospodarske izrabe prostora gradiščnih skupnosti, kar je izjemna redkost (15). Na flišu ti niso več ohranjeni. V bližini je bila tudi voda (13).

Edinstvena mitska pokrajina pod Snežnikom

Začetki gradišč segajo v bronasto dobo, vrhunec njihove poselitve je bil v železni dobi, nekatera ostanejo obljudena tudi v rimski dobi. Domnevamo, da so bili prebivalci bližnjih in daljnih gradišč nosilci naravnega kulta, ki se je izvajal na opisanem prizorišču. Sledilo je rimsko obdobje in latinizacija. Povezavo z rimskodobnimi naseljenci ohranja izvir Bolun (13, B), ki etimološko izhaja iz latinske besede bullire – vreti.

Foto: Ana Ašič

Religijsko izročilo mitske pokrajine je iz predrimskega obdobja prešlo v rimsko in pozneje v slovansko obdobje, ko so se oronimi in obredi slovanizirali. Tako imajo na polkrožnem grebenu vrhovi (16) in grebeni slovanska mitska imena: Milanka (865 m), Mala Milanja (975 m), Volovja reber, Velika Milanja (1099 m), Devin II (1088 m), Župnica (1036 m).

Zunaj polkroga sta Suhi vrh (1171 m) in Devin I (1026 m). Znotraj polkroga Devin III (956 m). Polkrožni greben zaključujeta na eni strani piramidalna skala Baba (17), na drugi strani ledina Nariče, ki je občasno poplavljena in spada v skupino pivških presihajočih jezer (12). Ta ledina bi lahko tudi imela mitski pomen.

V Japodski jami stoji stalaktit, ki predstavlja falični simbol, v njej so tudi edinstveni petroglifi. Jama stoji v Zelenih dolinah, kar vse kaže na kraj češčenja plodnosti in pomladnega obredja ob rojevanju novega življenja. Trnovski studenec (13, A) sredi suhe kraške planote je imel gotovo mitski pomen. Religijska vsebina obravnavane mitske pokrajine še ni povsem raziskana, domnevno je posvečena kultu boginje Mokoši (Milanja), v bližini je Perun (Suhi vrh), ki je po nekaterih interpretacijah njen božanski soprog.

Neprecenljiv prostor predslovanske in slovanske religijske dediščine in verjetnega slovanskega upravno religijskega središča

Mitske pokrajine slovanskega religijskega izvora so raztresene po vsem sedanjem in zgodnjesrednjeveškem slovanskem svetu, ki ni več poseljen s Slovani, vendar nikjer ni tako blizu skupaj treh Devinov, ki po dosedanjem vedenju predstavljajo mesta darovanja. Ti dajejo tej mitski pokrajini izjemen pomen.

Foto: Ana Ašič

Smo na prostoru slovanske religijske dediščine, v bližini katere se nahajajo kraji Knežak, Šembije, Koseze, Dolnji in Gornji Zemon (18), ki kažejo na morebitni sočasni obstoj slovanske posvetne oblasti.

Končno oceno o pomenu tega prostora bodo dale nadaljnje arheološke in zgodovinske raziskave, toda to, kar poznamo danes, kaže na povezanost med naravno dediščino ter predslovansko in slovansko religijsko dediščino, ki ima v slovanskem primeru znake verjetnega zgodnjesrednjeveškega upravno-religijskega središča.

Plaz je registriran kot naravna vrednota državnega pomena, poleg tega leži v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame, ki je edini v Sloveniji vpisan na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pod okriljem UNESCO-ja. Zato veljajo za opisano območje tudi pravne in moralne zaveze, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, predpisov in dogovorov. Sem spadajo: Prvič, konvencija o svetovni naravni in kulturni dediščini, ki varuje park in njegovo vplivno območje. Drugič, UNESCO-v program MAB (Man and Biosphere, človek in biosfera), v katerega je vključen park z vplivnim in tranzicijskim območjem, ki spodbuja sonaravne in uravnotežene dejavnosti, kar vetrne elektrarne gotovo niso. In tretjič, Natura 2000 (ohranitev biotske raznovrstnosti), v katero je vključena planota nad Ilirsko Bistrico in mnoge druge kraške planote. Tudi sem ne sodijo vetrne elektrarne.

Načrtovanje vetrnih elektrarn v tem prostoru je sistemska napaka in zabloda!

Postavitev polj vetrnih elektrarn na prostor tako bogate naravne in kulturne dediščine bi imel v primeru uresničitve vse značilnosti vandalizma.

Foto: Ana Ašič

Pri načrtovanju takega posega gre za sistemsko napako in zablodo, zlasti v majhni Sloveniji z omejenimi naravnimi in kulturnimi zakladi. Naravnost nepojmljivo je, da se take ideje pojavljajo na prostoru Matičnega krasa (pokrajina Kras) in Klasičnega krasa (dežela med Tržaškim zalivom in Ljubljanskim barjem), kjer uravnana kraška pokrajina predstavlja pomembno naravno vrednoto.

Tu bi morali že zdavnaj prepovedati postavljanje pretirano visokih umetnih vertikal (vetrnic, previsokih nebotičnih zgradb, daljnovodnih stebrov, saj obstaja možnost vkopa itn.).

Opisana naravna in kulturna dediščina daje Ilirski Bistrici neprecenljive razvojne možnosti na področju usmerjenega turizma: strokovnega, izobraževalnega, splošnega in butičnega. Naštete možnosti skorajda niso izrabljene, neodgovorno je, da bi jih uničili še preden bi se lahko razcvetele.

Da se taki primeri ne bi ponavljali, je potrebno za tovrstne in podobne posege v prostor dopolniti dosedanji način odločanja s široko javno strokovno razpravo, saj vsega ni mogoče urejati z zakoni. Šele na podlagi te bi se državni organ in prizadeti občani lahko odločali.

Ko gre za uničevanje prostora zaradi potrebe po električni energiji, bi bilo v korist vseh, če bi podprli izgradnjo JEK2 kot premostitveni objekt do operativne uporabnosti fuzijskih reaktorjev. Upanje na zmanjšanje porabe električne energije, ki bi bilo spodbujeno z ekološko zavestjo porabnikov, je utopično, tako glede na sedanje kot prihodnje trende razvoja.

Dr. Ladislav Placer

Ljubljana, februar/marec 2025

Foto: Ana Ašič

Več: Članek »Kulturno in zgodovinsko sporočilo Milanje (Slovenija)«. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. 2020, letn. 30, št. 2, str. 215-234. https://zdjp.si/wp-content/uploads/2020/09/ASHS_30-2020-2_PLACER.pdf

Več: Članek »Kulturno in zgodovinsko sporočilo Milanje. 2. del, Sv. Jurij v Ilirski Bistrici in Sv. Marija v Knežaku«. Annales : anali za istrske in mediteranske študije. Series historia et sociologia. 2021, letn. 31, št. 3, str. 413-426. https://zdjp.si/wp-content/uploads/2021/12/ASHS_31-2021-3_PLACER.pdf

Foto: Ana Ašič

O avtorju

Dr. Ladislav Placer, roj. 1938 v Divači, je geolog, doktor geoloških znanosti, raziskovalec slovenskih rudišč: Idrije (živo srebro), Gorenje vasi (uran), Mežice (svinec in cink), Črne pri Kamniku (kaolin) in premogišč v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Laškem; ter geologije celotnih Posavskih gub. Raziskovalec tektonske zgradbe Dinarskega gorstva, Julijskih in Savinjskih Alp ter Karavank. Služboval je najprej pri rudniku živega srebra v Idriji, kasneje pa pri Geološkem zavodu v Ljubljani in na Inštitutu za geologijo, geotehniko in geofiziko prav tako v Ljubljani. Od 1988 do 1992 je predaval tektonsko geologijo na Odseku za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. V slovensko geologijo je vpeljal nove metode kvalitativne in kvantitativne kinematske analize tektonskih premikov. /Vir: Primorski slovenski biografski leksikon/ Dr. Ladislav Placer je tudi velik ljubitelj narave, arheologije in arhitekture. /Foto: Tina Čič/

Foto: Ana Ašič

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Ana Ašič

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Foto: Ana Ašič