Potem ko je bilo že na vse strani razglašano in poudarjano, da je za takšno helikoptersko spravilo lesa na tako zahtevnem pobočju, kot je ljubljanski Grajski grič, in v tako delikatnem, gosto naseljenem urbanem območju kot je srednjeveška Stara Ljubljana s stolnico in z vsakodnevno preštevilno množico ljudi na ozkih, prenatrpanih ulicah, domačinov in turistov z vsega sveta, primerno in ustrezno izkušeno, s kredibilnimi referencami podjetje Heli Austria GmbH iz St. Johann im Pongau, se je zdaj izkazalo, da je bilo na razpisu Mestne občine Ljubljana izbrano podjetje Flycom Aviation d.o.o. iz Lesc, ki naj bi spravilo posekanega drevja z Grajskega griča domnevno opravilo z enomotornim helikopterjem, zaradi česar so, po besedah Romana Pichlerja, vodje operacij v Heli Austria GmbH, v Flycomu lahko ponudili nižjo ceno na razpisu, saj je, jasno, obratovalna urna postavka enomotornega helikopterja nižja od cene obratovalne ure dvomotornega helikopterja, ki bi bil po Pichlerjevem prepričanju in izkušnjah, iz varnostnih razlogov pri tej delikatni nalogi v centru slovenske prestolnice edino sprejemljiv. Ali bo Flycom na koncu res izvajal spravilo drevja z enomotorcem, nismo mogli preveriti pri njihovih pristojnih, saj smo 5. decembra, ko smo poskusili govoriti »z direktorjem Kraljem«, dobili od nekega ženskega glasu na Flycomu le rahlo osoren odgovor, da nas bo direktor poklical nazaj, kar pa se do danes ni zgodilo. Na drugi strani pa spomnimo, Heli Austria, ki, po Pichlerjevih besedah, deluje »worldwide« s floto 35 helikopterjev, je tisto podjetje, ki je takšno ekstremno zahtevno nalogo opravilo z dvomotorcem v avstrijskem Grazu, kjer so morali posekati 70 bolnih in odmrlih dreves na graškem grajskem griču, pri čemer so se res vsi akterji stoodstotno zavedali ne le vse kompleksnosti naloge, ampak predvsem nevarnosti in usodnih posledic takšnega posega in opravila sredi mesta, zaradi česar so seveda tako oblasti kot izvajalci poskrbeli za večkratne varnostne varovalke. Foto: Posnetek zaslona / Steiermark TV
Tekst: Ana Ašič
Več: ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 22. / 23. november 2024, https://anaasicsic.com/2024/11/23/ali-se-res-kaj-cudnega-skriva-za-lahkotnim-horuk-posekom-205-dreves-na-pobocjih-grajskega-grica-v-ljubljani-kdaj-sploh-to-bo-kje-je-previdnostno-nacelo-in-al/
Foto: Ana Ašič, Milan Cerar, Steiermark TV
Naslovna fotografija: Ana Ašič
12. december 2024
Danes so slovenski in ljubljanski mediji polni »pridnih« sporočil, ki kar »pokajo« od rdečelične vznesenosti in samoumevnosti in naracije, ki sugerira javnosti popolno nevprašljivost nameravanega poseka dreves in helikopterskega spravila posekanega lesa z ljubljanskega Grajskega griča. V teh piar sporočilih za javnost pa vendarle dobivamo tudi eksplicitno potrditev dejstva, ki je bilo še prejšnji teden nekam »skrivano«, da bo namreč helikoptersko spravilo drevja z Grajskega griča izvajalo podjetje Flycom Aviation d.o.o. iz Lesc.
»Večkrat sem bil osebno na lokaciji in bi zaradi varnosti operacijo izvajal z dvomotornim helikopterjem, ki bi v primeru odpovedi enega motorja, še vedno varno letel z drugim.«
Potem ko je bilo že mesece prej na vse strani razglašano in poudarjano, da je za takšno helikoptersko spravilo lesa na tako zahtevnem pobočju, kot je ljubljanski Grajski grič, in v tako delikatnem, gosto naseljenem urbanem območju kot je srednjeveška Stara Ljubljana s stolnico in z vsakodnevno preštevilno množico ljudi na ozkih, prenatrpanih ulicah, domačinov in turistov z vsega sveta, primerno in ustrezno izkušeno, s kredibilnimi referencami le podjetje Heli Austria GmbH iz St. Johann im Pongau, se je zdaj torej resnično izkazalo, da je bilo na razpisu Mestne občine Ljubljana izbrano podjetje Flycom Aviation d.o.o. iz Lesc, ki naj bi spravilo posekanega drevja z Grajskega griča opravilo z enomotornim helikopterjem, zaradi česar so, po besedah Romana Pichlerja, vodje operacij pri Heli Austria GmbH, v Flycomu lahko ponudili nižjo ceno na razpisu, saj je, jasno, obratovalna urna postavka enomotornega helikopterja nižja od cene obratovalne ure dvomotornega helikopterja, ki bi bil po Pichlerjevem prepričanju in izkušnjah, iz varnostnih razlogov pri tej delikatni nalogi v centru slovenske prestolnice edino sprejemljiv.
»Večkrat sem bil osebno na lokaciji in bi zaradi varnosti operacijo izvajal z dvomotornim helikopterjem, ki bi v primeru odpovedi enega motorja, še vedno varno letel z drugim. Žal je bil na razpisu izbran Flycom, ki naj bi delo opravil z enomotornim helikopterjem, zaradi česar je seveda lahko ponudil nižjo ceno. Verjetno pa si lahko mislite, kaj se lahko zgodi, če motor tu odpove. A oblastem očitno za to ni mar,« je na vprašanje naše korespondentke odgovoril Roman Pichler iz Helli Austria.
»Tu ni druge opcije kot dvomotorni helikopter!«
Njegovemu stališču se prepričljivo pridružuje tudi Kajetan Bajt, inženir aeronavtike in izkušeni 62-letni pilot iz Ljubljane, ki meni, da je v tem konkretnem kontekstu ljubljanskega Grajskega griča že samo razmišljanje o čem drugem kot dvomotornem helikopterju popolnoma nesprejemljivo, kaj šele izvajanje takšne naloge nad ljubljanskim starim mestnim jedrom, pri kateri bo helikopter dodatno obremenjen z drevesom, ki ga bo moral prenesti na drugo lokacijo. »Če helikopterju pri izvajanju takšne naloge odpove motor, se mora pilot brez sekunde omahovanja znebiti tovora, pa naj pade kamorkoli, to je eno! In kam lahko tu pade? Na hiše in na ljudi! Drugo pa, v takem primeru, ko helikopterju odpove edini motor, kar se zlasti pri dodatnih obremenitvah lahko še toliko bolj zgodi kot sicer, mora nemudoma pristati, sicer se bo zrušil kot »kanta«, porušil pod sabo pet, šest hiš, odtrgal cerkveni zvonik, se zrušil na cerkev, na ljudi! Kje bi v takem primeru med delom na pobočju ljubljanskega Grajskega griča varno pristal, ne, to mi ni jasno! Zato tu sploh ni druge opcije kot večmotorni helikopter!« je odločen Kajetan Bajt.
Helikoptersko spravilo drevja z Grajskega griča poverjeno cenejšemu Flycomu, ki je v večinski lasti razvpitega šentjernejskega »orožarja« in vplivnega dolenjskega »jagra« Ivana Kralja
Ali bo Flycom Aviation d.o.o. iz Lesc, ki je bil ustanovljen leta 1993, leta 2019 pa je večinski delež v podjetju kupil Ivan Kralj, slovenski javnosti dobro znani »orožar« iz Šentjerneja, zdaj že nekdanji lastnik Arexa, vpliven dolenjski lovec in lastnik cele vrste podjetij in zasebnih radijskih in medijskih hiš, na koncu res izvajal spravilo drevja z Grajskega griča z enomotorcem, ali pa bodo to delo na koncu vendarle opravili z dvomotornim helikopterjem, nismo mogli preveriti pri njihovih pristojnih, saj smo 5. decembra, ko smo poskusili govoriti »z direktorjem Kraljem«, dobili od nekega ženskega glasu na Flycomu le rahlo osoren odgovor, da nas bo direktor poklical nazaj, kar pa se do danes ni zgodilo.
Ob tem se seveda poraja vsaj še eno vprašanje: Ali bo Agencija za letalstvo izdala dovoljenje za helikoptersko spravilo posekanega drevja z ljubljanskega Grajskega griča z enomotornim helikopterjem na območju visokega varnostnega tveganja v Stari Ljubljani?
Foto: Ana Ašič
Glede na nekatera njihova predhodna zagotovila in odgovore najverjetneje ne. Če pa na vse to pogledamo skozi prizmo vpletenih interesnih in političnih »konstelacij«, pa tega, kako iz dneva v dan »tečeta« slovenska »nova realnost« in »novi red«, se zdi, da stoodstotne gotovosti ni in da je morda tudi najbolj nemogoče mogoče.
»Jaz živim svoje sanje, to je moj moto, sanjam samo stvari, ki so uresničljive, in tako nekako potem pride tudi do rezultata… že celo življenje,« je s svojo značilno »smooth« govorico dejal Ivan Kralj leta 2018, ko mu je bila kot lastniku orožarskega Arexa podeljena »nagrada Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke«. https://www.youtube.com/watch?v=6Jeeefi238c
A čeprav se, sodeč po podatkih iz javnopravnih evidenc, s Flycomovimi direktorskimi posli zdaj ukvarjata predvsem Gašper Kralj in Jure Griljc in je za »Kinga«, kot tisti, ki so mu blizu, kličejo Ivana Kralja, ta posel le efemerna kapljica v morje vseh poslov, s katerimi se ukvarjajo njegova podjetja, gotovo tudi pri tem nista zanemarljiva Kraljeva interesno politična »mantilja« in vpliv, s katerim »živi svoje sanje«.
Če torej povežemo nekaj teh »čipk«, hitro pridemo do zanimive, znane, malce eklektične »umetnine«. Torej, ljubljanski župan je generično povezan z Gibanjem Svoboda. Gibanje Svoboda ima v rokah, za to konkretno situacijo in projekt na Grajskem griču, pet tako ali drugače pristojnih ministrstev: Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi »kooperativni« minister Jože Novak; Ministrstvo za obrambo, ki ga vodi veterinar in lovec Borut Sajovic; Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi vedno za »vse pripravljena« Alenka Bratušek; pa, ker so tu v igri tudi »sekanci« iz podrtega grajskega drevja in ogrevanje z biomaso in torej »zelena energija«, tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo z »vdanim« Bojanom Kumrom; ter, bognedaj, v primeru nesreče, ima ta ista »družba« v rokah tudi Ministrstvo za notranje zadeve z »optimističnim« Boštjanom Poklukarjem.
Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije je sicer »svoja« pravna oseba javnega prava z izjemno veliko odgovornostjo za varnost in človeška in sploh vsakršna življenja. Pa tudi, to res verjamemo in želimo verjeti, z veliko mero integritete.
Koliko pa so je pripravljeni in je bodo v resnici pokazali vsi vpleteni poslovni, interesni in politični akterji pri ljubljanskem Grajskem griču tudi tako, da se bodo v dobro javne varnosti vzdržali svoje moči, je pa seveda drugo vprašanje.
Kako so to napravili v avstrijskem Grazu?
Na drugi strani spomnimo, Heli Austria, ki, po Pichlerjevih besedah deluje širom Evrope s floto 35 helikopterjev, je tisto podjetje, ki je letos februarja takšno ekstremno zahtevno nalogo opravilo z dvomotorcem v avstrijskem Grazu, kjer so morali posekati 70 bolnih in odmrlih dreves na graškem »Schlossbergu«, pri čemer so se res vsi akterji stoodstotno zavedali ne le vse kompleksnosti naloge, ampak predvsem nevarnosti in usodnih posledic takšnega posega in opravila sredi mesta, zaradi česar so seveda tako oblasti kot izvajalci poskrbeli za večkratne varnostne varovalke.
Kako je takšno helikoptersko spravilo posekanega drevja potekalo v Grazu, se lepo vidi na posnetku tamkajšnje Štajerske televizije https://www.youtube.com/watch?v=d_wP_nyqbFY .
V Ljubljani pa še vrsta neodgovorjenih vprašanj
Ob usodnem varnostnem vprašanju, na katerega z vso odgovornostjo opozarjata izkušena letalca Roman Pichler in Kajetan Bajt, pa se ob današnjih »veselo decembrskih« sporočilih iz ljubljanskega rotovža o začetku »sekanja grmovja« na Grajskem griču še zmeraj postavlja kopica vprašanj, ki smo jih tudi na našem spletnem portalu zastavili že pred več kot dvema tednoma in zaenkrat še nimajo prepričljivih odgovorov.
Foto: Ana Ašič
Ljubljančanom, ne le prebivalcem Stare Ljubljane in ožjega mestnega središča, ampak vsem osveščenim prebivalcem in prebivalkam, ki jim je resnično mar za naše mesto in prestolnico, nikakor ni vseeno kaj in kako se bo dogajalo na Grajskem griču, še bolj pa jih skrbi, kam bo to pripeljalo!
Osveščena in aktivna državljanka ter Ljubljančanka Sanja Fidler je v tem smislu sijajno artikulirala pomemben spekter vprašanj o poseku na ljubljanskem Grajskem griču in jih naslovila na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave že 4. decembra 2024; danes, v poplavi medijskega »slavljenja« ob pričetku del na Grajskem griču, pa je Zavod za varstvo narave ponovno spomnila na svoja vprašanja, ki še niso dobila odgovora od nikoder.
»Kaj je razlog, da Mestna občina Ljubljana aktivno onemogoča dostop do kakršne koli strokovne podlage!?«
»Spoštovani, iz strokovne študije, ki jo je o stanju dreves na grajskem griču za MOL pripravila Biotehniška fakulteta, je razvidno, da je bilo ugotovljeno slabo stanje pri 45 drevesih v conah B in C. Pri ostalih evidentiranih drevesih, ki ostanejo v sestoju, pa je priporočena individualna obravnava oz. ukrepi, s katerimi se zmanjša potencialno škodno tveganje.
Na Mestno občino Ljubljana in Zavod za gozdove sem poslala vprašanje, ali razlika do 205 dreves, torej 160, predstavlja drevesa v coni A (premera 15 oz. 20-25 cm, ki so nagnjena ali poškodovana in bi zato po presoji Biotehniške fakultete lahko ogrožala objekte).
Ter vprašanje, ali nameravajo v conah B in C odstraniti 45 dreves, kot jih je izmed 69 analiziranih za posek uvrstila študija BF. Ter ali bodo v južnem območju cone C upoštevali mnenje BF, da se v tem območju lahko večja posekana drevesa pusti naravnemu razkroju v gozdu.
Ker ne od ZGS ne od MOL nisem prejela odgovorov in jih bom morda tik pred iztekom zakonitega roka, pošiljam ta vprašanja še vam, če razpolagate s temi informacijami.
Prosila bi vas tudi, ali veste, če je bil za sanacijo brežin izdelan tehnično-inženirski načrta (kar študija Biotehniške fakultete ni), podpisan s strani ustrezno usposobljenega projektanta z licenco. Po mojih informacijah se namreč tako obsežnega posega ne bi smelo izvajati brez takega detajlnega načrta, izdelanega na strokovnih podlagah glede geomehanskih, hidroloških, rastnih in drugih razmer. Z natančno definicijo, v sliki, besedi in številkah, kaj se bo iz prostora odstranjevalo in kaj ter kako bo vanj vgrajeno in posajeno, tudi za rešitve, kot so podporni zidovi in sidranje novih dreves. Podporni zidovi namreč kažejo žalostno stanje, pa o njihovi sanaciji ne izvemo ničesar.
Če sanacijski inženirski načrt na strokovnih podlagah obstaja, se sprašujem, kaj je razlog, da ga Mestna občina Ljubljana ne razkrije, ampak nasprotno, celo aktivno onemogoča dostop do kakršne koli strokovne podlage.
Zaradi tega smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Nimamo nikakršne informacije, kakšno podobo griča se namerava s sanacijo ustvariti in kakšno podobo bo imel grič čez nekaj let, ko korenine posekanih dreves ne bodo več opravljale funkcije preprečevanja erozije. Z Mestne občine sem dobila kratko pojasnilo, da bodo to funkcijo prevzela mlada drevesa. Glede na žalostno zgodbo po sečnji na ptujskem grajskem griču pa me takšno pojasnilo ne more prepričati,« zaključi svoje pismo Sanja Fidler.
Arboristično strokovno mnenje Tise d.o.o., ki je hkrati izdelovalec strokovne podlage za posek in izvajalec poseka, lahko prizadeti prebivalci vidijo le pod budnim nadzorom MOL
Tudi Ljubljančanka Staša Bizjak, ki živi neposredno pod Grajskim gričem in ji seveda nikakor ni vseeno, če se bo po prenagljenih in vprašljivih odločitvah in posegih v Grajski grič, slednji začel plaziti in resnično ogrožati prebivalce Stare Ljubljane, si že tedne prizadeva pridobiti vso dokumentacijo in vsa strokovna mnenja in podlage, na katerih Mestna občina utemeljuje kontroverzne posege.
Foto: Ana Ašič
»Včeraj sem prejela tri priporočene pošiljke, kjer me Mestna občina Ljubljana 20. decembra dopoldne vabi v prostore Oddelka za gospodarske dejavnosti na vpogled v dokumente javnega značaja pri projektu »Zavarovanje objektov pod zahodnim pobočjem Ljubljanskega gradu«, kot se nameravani posegi v ljubljanski Grajski grič uradno imenujejo. Med dolgotrajnim čakanjem nanje, sem si večina dokumentov že pridobila. Nekateri so bili objavljeni na spletni strani Mestne občine, druge sem pridobila od pristojnih ministrstev in zavodov. Le dveh dokumentov še nisem uspela pridobiti, ima jih MOL in jih ne želi dati iz rok. Gre, prvič, za elaborat oziroma poročilo Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič; in drugič, za Strokovno arboristično mnenje Tise d.o.o. z dne 5. marca 2024,« pravi Staša Bizjak. Obe naj bi 20. decembra končno lahko prebrala, ne more pa ju dobiti za arhiv, kar Mestna občina utemeljuje s tem, da sta oba dokumenta »avtorsko delo«.
Poleg Bizjakove so z isto argumentacijo s strani Mestne občine na vpogled za posamezne dele zgoraj omenjenega projekta 20. decembra letos vabljeni še dve podjetji.
In sicer, Apus d.o.o., Varstvo pred erozijo, hudourniki in plazovi iz Ljubljane, ki ga je leta 2003 ustanovil Tadej Jeršič, sicer nekdanji direktor »pokopanega« nekdanjega državnega PUH, Podjetja za urejanje hudournikov, katerega ukinitev je bila močno »na tapeti« ob lanskih katastrofalnih poplavah; ter podjetje Geologija d.o.o. Idrija, ki sta jo leta 1993 ustanovila Jože Janež in Andrej Albreht in je »podjetje, ki raziskuje vodo in kamen v prostoru, kjer živimo in delujemo«, kot imajo zapisano na svoji spletni strani, kjer se pohvalijo tudi s 25-letnimi izkušnjami na področju »hidrogeologije in inženirske geologije«; kot je razvidno s spleta, pa se ukvarjajo tudi z geomehaniko in v okviru te tudi z »raziskavami in sanacijo plazov«.
»Apus in Geologija sta načrtovalca oziroma izvajalca zaščitnih del in sta vabljena zato, da bi mene seznanila s svojim delom, ker Mestna občina vztraja, da mi tega ne more posredovati zaradi »avtorskih pravic«, a je bilo oboje javno objavljeno v »javnih naročilih« Mestne občine, tako da sem ta dva dokumenta pridobila že pred vpogledom,« pravi Staša Bizjak.
»Kdor se je natančneje poglobil v dokumentacijo, je lahko hitro opazil kar nekaj zelo vprašljivih reči. Na primer, Mestna občina Ljubljana ni objavila predloga programa za izvedbo tega javnega naročila, s čimer je preprečila sodelovanje javnosti pri oblikovanju končne verzije programa in vplivanje zainteresirane javnosti in njenih organizacij na morebitne spremembe in dopolnila končne verzije projekta. Pa, v projektu je predvidena raba javnih sredstev za sanacijo nepremičnin v zasebni lasti, kar je načrtovano brez javno objavljene zadevne dokumentacije (javnega razpisa), torej brez pravne podlage za povečevanje vrednosti zasebnih nepremičnin. Poskusi pridobivanja z zakonom določenih informacij javnega značaja so rezultirali v vztrajnih odgovorih Mestne občine Ljubljana o podaljšanju roka do 30. decembra 2024, kar je zdaj 20. december; In z izgovarjanjem na zaščito avtorskih pravic pri povabilu na vpogled dokumentacije, v kar pa nikakor nisem prepričana, da je utemeljeno! Mestna občina Ljubljana je namreč z izplačilom iz javnih sredstev pridobila materialne avtorske pravice enkrat za vselej in za vse primere, ni pa pridobila moralnih avtorskih pravic. Torej mora javno objaviti zadevne avtorske izdelke z navedbo avtorjev in, seveda, z jasnim opozorilom, da je prepovedano komercialno izkoriščanje zadevnih avtorskih del,« je odločna Bizjakova.
Delikatna »Taxus Labacensis« in oglušujoči »enomotorec« utrjenega ljubljanskega in slovenskega enoumja
Pri vsem tem, poleg argumentacije o »avtorskih delih«, ki se res zdi na precej trhlih nogah, močno bode v oči, da Mestna občina najbolj »skriva« prav poročilo »Komisije za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih godov – Grajski grič, ki se je, dokler je bila sklepčna, po besedah Zavoda RS za varstvo narave, kot smo že pisali na našem spletnem portalu, močno zavzemala za sledenje »previdnostnemu načelu« in v prvi fazi za posek le 16 dreves v zgornji, najbolj položni coni C. https://anaasicsic.com/2024/11/23/ali-se-res-kaj-cudnega-skriva-za-lahkotnim-horuk-posekom-205-dreves-na-pobocjih-grajskega-grica-v-ljubljani-kdaj-sploh-to-bo-kje-je-previdnostno-nacelo-in-al/
Foto: Ana Ašič
Še toliko bolj v oči bodeče pa je »skrivanje« Strokovnega arborističnega mnenja Tise d.o.o., ki se v tej zgodbi pojavlja kot kakšno hinduistično božanstvo z osmimi pari rok v najrazličnejših podobah in vlogah.
Tisa d.o.o. je pripravila Strokovno arboristično mnenje. Tisa d.o.o. je krovni izvajalec poseka na Grajskem griču. Tisa d.o.o. bo tudi sanirala Grajski grič. Tisa d.o.o. bo prevzela in odpeljala posekano drevje. Tisa d.o.o. bo potem drevje z Grajskega griča zmlela v lesne sekance in drobljence. Tisa d.o.o. bo nazadnje z biomaso iz vsega tega ogrevala večje število podjetij. Tisa d.o.o. družine Šercer je vodilni partner v konzorciju za ureditev zahodnega pobočja Grajskega griča, v katerem sta še gradbinec Monterra d.o.o. Daliborja Udoviča in že omenjeni Kraljev Flycom Aviation d.o.o. Tisa d.o.o. bo tako v takšni družbi spet kar dobro zaslužila! Pa še zelene in rdeče in vse druge pike bo dobila za to!
Kdo je že rekel, da je tisa, latinsko Taxus Baccata, navadna tisa, strupeno in nevarno drevo!? »Vsi deli rastline so strupeni razen mesnatega rdečega ovoja semena. Glavni toksin v navadni tisi je alkaloid taksin, poleg tega pa rastlina vsebuje tudi efedrin. Rastlina ostane toksična tudi, ko je posušena, z izhlapevanjem vode pa se njena toksičnost celo povečuje. Znaki zastrupitve se kažejo v slabosti, bruhanju, driski, motnjah srca in krvnega obtoka, okvarah jeter in ledvic. Ob zaužitju prevelike količine alkaloidov lahko nastopi smrt zaradi zadušitve,« beremo v Wikipediji.
Kot je zadnje čase videti v Ljubljani, pa je očitno treba še posebej paziti, ko gre za to čisto posebno »ljubljansko tiso«, »Taxus Labacensis«. Ta je, vsaj tako je videti, tako toksična, da kar sama s seboj prihaja v konflikt! Interesov, seveda!
Bi bilo res treba njih in vse nas malce odrešiti teh muk. Žal pa se zdi, da se je večina za to pristojnih institucij v tej državi že zdavnaj zastrupilo s tovrstnimi »tisami« in v globoki »komi« le še vegetirajo in čakajo na milostni konec. V Ljubljani. In v vsej državi. Kar je po svoje razumljivo! Predolgo že to traja! Povsod so se razbohotile takšne strupene tise. Kot vemo, pa je prav za ta les značilna izredna žilavost in trdoživost! Obenem, kot smo zgoraj prebrali, se toksičnot »tise«, če jo odsekaš in ne vržeš takoj v peč, s sušenjem le še povečuje! Če torej ne želiš, da se razraste in zastrupi vse okoli sebe, je edina pot stara bosanska modrost in njen fenomenalen pregovor: »Zlo se tuče dok je malo«! Ko se ti nadležna srbotina, bodeča kupina, kaj šele strupena tisa razraste »čez glavo«, ostane le še Sizifovo delo, boj z mlini na veter, mučno, boleče, po vsem telesu krvaveče prebijanje kraljeviča do Trnuljčice resnice, usodna zastrupitev in smrt! In to je zdaj ta dejanska ljubljanska in slovenska realnost!
Nad tem bi se bilo treba resno zamisliti. Enako, torej, kot ob nevarnem spravilu posekanega drevja z Grajskega griča z enomotornim helikopterjem, bi se veljalo v kontekstu tega konkretnega »projekta« ljubljanskih in slovenskih oblasti skrajno resno zamisliti nad vsem tem že kar predolgo trajajočem oglušujočem »haranju« tega že res močno iztrošenega »enomotorca« izključno ene resnice, ene opcije in enega edinega modusa operandija.
Ne zato, ker se bo sicer ta enoumni enomotorni helikopter raztreščil »kot kanta«, nenazadnje, ob vsej brutalnosti in uničevalnosti za naš prostor, okolje, naravo in vse nas, naj se že; problem je le v tem, da bo v sili »pilot« v stotinki sekunde brez vsakega zadržka odvrgel ves tovor in vsa bremena na vse nas, naj pade kamor koli, kakor koli in na kogarkoli!
Zanj, za tega pilota, pa tudi kopilota, pravzaprav kopice njih, se ni bati! V nasprotju s kočljivo situacijo na zahodnem pobočju ljubljanskega Grajskega griča, kjer v sili ni mogoče pristati, so pobočja slovenske mestne in državne politike polna že lepo pripravljenih »pristajališč«. V skrajnem primeru pa so vsekakor tu še Dubai, Sejšeli, severna brazilska obala in Martinique. Vive La France! Ljubljano, Ljubljančane, Slovence in Slovenijo pa kar naj nekaj gleda! Tako gre to! V »najlepšem mestu na svetu«. In v »veselem decembru«! Res, srečno!
Foto: Ana Ašič
Več: ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 22. / 23. november 2024, https://anaasicsic.com/2024/11/23/ali-se-res-kaj-cudnega-skriva-za-lahkotnim-horuk-posekom-205-dreves-na-pobocjih-grajskega-grica-v-ljubljani-kdaj-sploh-to-bo-kje-je-previdnostno-nacelo-in-al/
Foto: Ana Ašič
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Milan Cerar
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024©Vse pravice pridržane Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!