Narava in družba, predvsem zgodbe z njunega stičišča, velike zveri, naravni habitati, prostoživeče živali, lovci, pasti zelenih paradigem, arhitektura in grajeni prostor ter zavzeta publicistična samorefleksija bodo tudi v novem letu v središču našega fokusa, naše publicistike s pogledom. Seveda, »človek obrača, bog pa obrne« je stara slovenska modrost, ki bo prav gotovo ostala v veljavi tudi v letu, ki prihaja. Načrti so eno, realne okoliščine in njihova uresničitev pa drugo. A ta trenutek mislimo in verjemimo najboljše! Prazniki so še tu, novo leto pa kot velik draguljasto lesketajoč obet, kot vabljiva srečna zvezda vzhaja na žametno, upov polno nebo! Dragi bralci in bralke, naj bo silvestrska noč po vašem srcu, novoletno jutro lahkosrčno in kristalno jasno, vse leto 2020 pa zdravo, sijoče, pogumno, zgovorno in srečno!
Foto: Vlado Jehart
Iz srca vaši,
Ana Ašič & fotografi Vlado Jehart, Dragan Arrigler, Marjan Artnak, Janez Papež & AnaAsicSic! Team
»Če grem na Peco, se na pot odpravim ob treh zjutraj. Nimam težav z vstajanjem! Dan se zjutraj začne! Ob prvem svitu sem že na vrhu planine. Gre za tistih edinstvenih petnajst minut, za tistih nekaj trenutkov zlate svetlobe! Potem je zame zaključeno. Ja, seveda se sprehodim po vseh mojih poteh in ostajam še štiri ure v spokojnem planinskem miru. A za fotografiranje je zame ključnih petnajst minut, v katerih zmeraj znova iščem gamse, kot jih še nisem videl; in fotografijo, ki je še nisem naredil,« pravi 71-letni mojstrski fotograf Vlado Jehart iz Črne na Koroškem. Na stotine zgodnjih juter, tudi več kot sto v enem samem letu, je od rane mladosti preživel na vrhu Pece in Uršlje gore. Čakajoč na prvi bakrasto zlat žarek jutranjega sonca. In gamsa. Enega. Dva. Tri. Cel trop. Kot lovec. In kot fotograf. Od svojega dvajsetega leta je bil kar 42 let član črnjanske lovske družine Pogorevc. »Sem nekoč gamse tudi streljal. A se danes zmeraj znova vprašam: a je bilo to res treba? Kakšen je odgovor!? Zmeraj isti: ne bi bilo treba! Res pa je, da nikoli nisem ustrelil mladiča. Nikoli! Zmeraj sem rekel, naj zraste, naj pokaže, kaj bo iz njega! A zdaj je vse drugače. Lovska nenasitnost je naredila svoje. Ko so se v Julijskih Alpah pojavile garje, so tudi pri nas v Karavankah, čeprav tukaj ni garij, povečali odstrel za sto odstotkov, s prej 30 na 60 gamsov, češ da se na ta način preprečuje širjenje bolezni. In tako je zdaj tudi tu gamsja populacija drastično manjša.« Pred devetimi leti je puško odložil in se še bolj oprijel fotoaparata. »A se tudi pri tem vsakič sprašujem, a mi je res treba toliko hoditi po Peci in vznemirjati gamsa. Nima rad tega. Gams je zelo svoj, nujno potrebuje mir, se ne prilagodi človeku tako kot nižinska divjad; ko te srna zagleda, steče deset metrov, se ustavi in spet mirno pase naprej; ko se gams vznemiri, steče, izgine in ga ne vidiš več. V gozdu in na planini je en človek preveč! Kaj šele dva!« rahločutno razmišlja Vlado Jehart.
Foto: Vlado Jehart
Z njegovimi osupljivimi podobami gamsov v jutranjem soncu, prav tako pa tudi s prepričljivimi zimskimi fotografijami Dragana Arriglerja, Marjana Artnaka in Janeza Papeža vam želimo pričarati malce pravega zimskega novoletnega vzdušja, dragi bralci in bralke! Svetloba, ki nam jo zmeraj znova prinašajo na naše spletne strani mojstrski fotografi, je tisto, na kar smo zelo ponosni in jim iz srca hvaležni; naredili bomo vse, da bo še naprej zgovorna in neprecenljiva sijala z naših spletnih strani.
Sploh se bomo v novem letu trudili, da bomo v vsem še naprej z vami, dragi bralci in bralke. Vas pa tudi lepo prosimo, da s potrpljenjem, razumevanjem in pozornostjo, s katero ste nas tako velikodušno spremljali v minulih mesecih, ostajate z nami tudi v novem letu.
Foto: Janez Papež
Pogled naše publicistike bo tudi v letu 2020 izostreno motril kompleksno tematiko velikih zveri, njihovega varovanja in upravljanja v slovenskem in evropskem prostoru, pri čemer se bomo aktivno vključevali v javne in strokovne razprave o teh vprašanjih. Medved. Volk. Ris. Vsakemu posebej bomo namenili nekaj kritične pozornosti. Ob tem se bomo posvetili tudi siceršnjim problemom upravljanja z divjadjo in pticami. Še posebej pa načrtujemo natančnejši pogled na problematično aktualno upravljanje z gamsjo populacijo, na kar nas vse pogosteje opozarjajo »gamsarji« z območij, kjer biva to čudovito, ponosno, svojeglavo, spretno, divje in neustrašno utelešenje prvinske svobode.
Foto: Marjan Artnak
Vse zgoraj našteto zmeraj znova privede do lovcev. V novem letu se jim bomo začeli posvečati zares. Preteklo leto je jasno pokazalo, kako resno, kaj hitro tudi kontradiktorno, in odločilno vlogo imajo lovci v slovenski družbi in državi. Ne le zato, ker jih je v naši majhni deželi več kot 20 tisoč in so torej največja oborožena »skupina« na slovenskem ozemlju; in ne le zato, ker so s tako številčnim članstvom ena največjih nevladnih organizacij na področju narave; ampak tudi in predvsem zato, ker jim država podeljuje in zapoveduje naloge javnega pomena, ki se na koncu koncev tako ali drugače dotikajo življenjskih in bivanjskih vprašanj vseh državljanov. Pa seveda zato, ker so pripadniki lovske organizacije zmeraj na prvem mestu zavezani svoji bratovščini in njenim vrednotam, obenem pa neverjetno močno prisotni prav v vseh sferah in segmentih družbenega, gospodarskega, političnega, kulturnega, znanstvenega in medijskega življenja v slovenskem in evropskem prostoru.
Foto: Dragan Arrigler
Naj lov razumemo ali ne; naj ga podpiramo ali zavračamo; realno dejstvo je, prvič, da lovci so, obstajajo, 7 milijonov jih je v Evropski uniji, takšnih, ki jih »povezuje strast do lova in streljanja«; in drugič, je res tudi to, da razen morda v kakšni povsem pozidani mestni državici, tudi sodobne družbe in države težko shajajo brez teh ljudi, ki ne le poznajo naravo in življenje v njej ter mnoge njene misterije, ampak so tudi vešči ravnanja z orožjem, lova ter so se pripravljeni in dejansko se vsakodnevno dotikajo tabujev ubijanja in krvi ter vsega, kar je s tem povezano. A kdo? Kaj? In do kje? Koliko? Zakaj? S čim? In na kakšen način? Za kakšno ceno? S kakšnim diskurzom? V kakšnih povezavah? S katerimi ozadji? In kakšnimi vrednotami? Od kod? In kam? Včeraj? Danes? In jutri? Vse to so vprašanja, o katerih bomo razmišljali vse leto. Za odgovore bomo poprosili sogovorce najrazličnejših strok, psihologe, antropologe, teologe, sociologe, filozofe, psihiatre, zoologe, veterinarje, pravnike in seveda lovce same ter povabili k razmišljanjem o teh vprašanjih vse, ki vas ta vprašanja zanimajo in imate o tem kaj povedati. Dragi bralci in bralke, vabljeni torej k premišljevanju in odzivanju na lovske teme. Prva, analitično razmišljanje o preteklih mesecih in spraševanje o slovenskem lovstvu v novem letu in novem predsedniškem mandatu LZS, prihaja na našo spletno stran že v prvih dneh januarja.
Foto: Janez Papež
V prihodnjih mesecih se bomo skušali natančneje in kritično poglobiti tudi v pereča vprašanja in pasti aktualnih zelenih paradigem in obnovljivih energijskih virov. Na prvem mestu bomo prav gotovo pod drobnogled vzeli navidezno sicer za mnoge neproblematične vetrne elektrarne, ki pa vendarle v konkretnem slovenskem naravnem, urbanem, družbenem, poslovnem in političnem kontekstu niso tako samoumevno sprejemljive.
Starih ljubezni sicer ni najbolj modro obujati, a bomo, kadar bo le mogoče, pozornost namenili tudi kakšni arhitekturni, oblikovalski, urbanistični, graditeljski in prostorski temi; še posebej vse bolj degradirani ter simbolno, bivanjsko in funkcionalno opustošeni podobi slovenske prestolnice.
Obenem se bomo vztrajno in s kar največjo mero resnicoljubne samorefleksije čim večkrat pogledali v zrcalo in se spraševali o lastnem delu, o pasteh in dilemah lastnega novinarskega in publicističnega delovanja in trenutka. Seveda bomo zmeraj ostajali odprti tudi za nepredvidljivo, ki zmeraj znova pride, če to želimo ali ne.
Foto: Vlado Jehart
Narava in družba, predvsem zgodbe z njunega stičišča, velike zveri, naravni habitati, prostoživeče živali, lovci, pasti zelenih paradigem, arhitektura in grajeni prostor ter zavzeta publicistična samorefleksija bodo torej še naprej v središču našega fokusa, naše publicistike s pogledom. Lepo vabljeni, da našemu pogledu pridružite svojega, tako da z vašim sodelovanjem in javnim odzivanjem skupaj ustvarimo relevanten odsev časa, v katerem živimo; in odstremo čim bolj verodostojno podobo leta, ki je pred nami! Seveda, »človek obrača, bog pa obrne« je stara slovenska modrost, ki bo prav gotovo ostala v veljavi tudi v letu, ki prihaja. Načrti so eno, realne okoliščine in njihova uresničitev pa drugo. A ta trenutek mislimo in verjemimo najboljše! Prazniki so še tu, novo leto pa kot velik draguljasto lesketajoč obet, kot vabljiva srečna zvezda vzhaja na žametno, upov polno nebo! Dragi bralci in bralke, naj bo silvestrska noč po vašem srcu, novoletno jutro lahkosrčno in kristalno jasno, vse leto 2020 pa zdravo, sijoče, pogumno, zgovorno in srečno!
